Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov.
Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov. Po ocenah Unesca naj bi jih do konca 21. stoletja izumrlo kar 90 odstotkov. Na svetu je sicer okrog 7000 jezikov, med katerimi jih je 500 tik pred izumrtjem, saj jih uporablja le nekaj govorcev. Slovenščina pa sodi po številu govorcev med le pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Slovenščina torej, če jo primerjamo s tisočimi jezikov po svetu, ni majhen jezik in po mnogih kriterijih tudi ni ogrožen jezik. A vendar moramo biti pozorni. Še posebej občutljiva so področja visokega šolstva, gospodarstva in digitalnega okolja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika smo se o kriterijih ogroženosti jezikov pogovarjali z Vodjo službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo Simono Bergoč.
749 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov.
Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov. Po ocenah Unesca naj bi jih do konca 21. stoletja izumrlo kar 90 odstotkov. Na svetu je sicer okrog 7000 jezikov, med katerimi jih je 500 tik pred izumrtjem, saj jih uporablja le nekaj govorcev. Slovenščina pa sodi po številu govorcev med le pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Slovenščina torej, če jo primerjamo s tisočimi jezikov po svetu, ni majhen jezik in po mnogih kriterijih tudi ni ogrožen jezik. A vendar moramo biti pozorni. Še posebej občutljiva so področja visokega šolstva, gospodarstva in digitalnega okolja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika smo se o kriterijih ogroženosti jezikov pogovarjali z Vodjo službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo Simono Bergoč.
Na slovenske univerze se postopoma uvajajo predavanja v angleškem jeziku. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Predlog novega visokošolskega zakona dopušča možnost, da slovenski študenti na slovenskih univerzah poslušajo predavanja v angleškem jeziku. Kako bo to vplivalo na kakovost slovenskih univerz in razvoj slovenskega jezika, smo vprašali ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka, vodjo Službe za slovenski jezik ministrstva za kulturo Simono Bergoč in jezikoslovko Moniko Kalin Golob.
Prvi znani profesionalni tolmači so delovali v starem Egiptu in so se imenovali dragomani. Staro egipčanske dinastije so jih izobraževale za trgovinske, vojaške, upravno-administrativne in religiozne namene. Konferenčno simultano tolmačenje, kakršno poznamo danes, pa se je v praksi začelo uveljavljati po 2. svetovni vojni na nürnberških procesih, torej na sojenju nacističnim vojnim zločincem. Pri nas za uveljavljanje standardov, načel in razmer za delo tolmačev skrbi Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije - letos zaznamuje 40-letnico delovanja. Gostja v Jezikovnih pogovorih je predsednica tega združenja, Jana Veber.
Na Ta veseli dan kulture – Prešernov rojstni dan – smo prisluhnili pogovoru s prešernoslovcem, akademikom dr. Borisom Paternujem. Govorili smo o aktualnosti Prešernove jezikovne strategije, ki med drugim velja za estetsko promocijo slovenskega jezika.
V Evropskem programu znanstvenih in tehnoloških raziskav, imenovanem COST, 25 držav sodeluje pri projektu, ki odpira nove razmisleke o digitalnem slovaropisju v Evropi. Slovenska predstavnika v upravnem odboru projekta sta dr. Simon Krek in dr. Iztok Kosem. Z njima smo se pogovarjali o aktualnih smernicah in prelomnosti prehoda slovarjev iz papirnate v digitalno obliko ter se vprašali, kje je na tem področju Slovenija.
Na večer pred 200-to obletnico rojstva Franca Miklošiča smo opisali življenjsko delo in osebnost tega veleuma 19. stoletja. Na podlagi doslej neznanih dokumentov iz dunajskega univerzitetnega arhiva in spominskih zapisov je literarni zgodovinar Tone Smolej predstavil študijska leta slovenskih pisateljev pri Miklošiču, jezikoslovec Marko Jesenšek pa se je dotaknil najpomembnejših poudarkov Miklošičevega dela.
V čem je čar, izziv in poslanstvo napovedovalskega poklica?To smo vprašali letošnje nagrajence Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Kristalni mikrofon za življenjsko delo je dobila Ida Baš, za izjemne uspehe pa Jasna Rodošek. Priznanje Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca je prejel Miha Zor.
V Nemčiji so odkrili najbolje ohranjeni izvod Cerkovne ordninge Primoža Trubarja. Gre za izjemno odkritje, saj je bil do pred tem znan le en ohranjeni izvod, ki je v slabšem stanju in ga hrani Vatikanska apostolska knjižnica. Cerkovna ordninga ima veliko zgodovinsko vrednost, gre namreč za prvo natisnjeno delo v slovenščini napisano zgolj za intelektualce. O okoliščinah odkritja z dr. Kozmo Ahačičem vodjo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ki mu je bilo zaupano preverjanje verodostojnosti te najdbe.
Trubarjeva razlagalna besedila kažejo izredno jezikovno kompetenco. Od kod Primožu Trubarju ubesedovalna spretnost in razlagalna iznajdljivost? V čem je njegova izvirnost razlagalnih besedil? Kako je bila razvita skladnja v obdobju pred 16. stoletjem? O tem v Jezikovnih pogovorih pred praznikom dneva reformacije z dr. Martino Orožen, ki sodi med najboljše poznavalke razvoja slovenskega jezika. Pogovarja se Aleksander Čobec.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Neveljaven email naslov