Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bečela, muha, čbela, čela, čmela, čemela, medovača, pšela, bučela, brenčelica, so narečna poimenovanja za čebelo.
Plesalka, izletna spremljevalka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. Pred prihajajočim svetovnim dnevom čebel smo v oddaji ponovno govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega. Gostje so bili urednica Čebelarskega terminološkega slovarja dr. Ljudmila Bokal ter njegova soavtorja Janez Gregori in Simon Atelšek.
752 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Bečela, muha, čbela, čela, čmela, čemela, medovača, pšela, bučela, brenčelica, so narečna poimenovanja za čebelo.
Plesalka, izletna spremljevalka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. Pred prihajajočim svetovnim dnevom čebel smo v oddaji ponovno govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega. Gostje so bili urednica Čebelarskega terminološkega slovarja dr. Ljudmila Bokal ter njegova soavtorja Janez Gregori in Simon Atelšek.
Na Univerzi za tuje študije v Pekingu od leta 2009 deluje lektorat slovenskega jezika. Njegova ustanovitev in odprtje je posledica dogovora med tedanjim predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barossom in kitajskim političnim vrhom. Po tem dogovoru naj bi na Kitajskem poučevali vse uradne jezike Evropske unije. V Jezikovnih pogovorih smo osvetlili posebnosti poučevanja slovenščine v Pekingu. Gostja je bila Natalija Toplišek, nekdanja vodja lektorata za slovenski jezik na prestižni univerzi za tuje študije v Pekingu. Foto: www.east-westconnection.com
Zakaj bi se Kitajec učil slovenščine? Če želi odpreti restavracijo v Sloveniji, je želja po znanju našega jezika razumljiva. Če pa se v Pekingu študent odloči za obiskovanje pouka slovenskega jezika, je to nekaj povsem drugega. Kitajski študentje imajo namreč veliko študijskih obveznosti, ki so pogojene z željami njihovih staršev in socialnim statusom, ki ga želijo doseči v življenju. Znanje slovenskega jezika pa na te dejavnike na Kitajskem nima večjega vpliva. Kako in zakaj se učijo kitajski študentje naš jezik? Kakšne so posebnosti kitajskega izobraževanja? Kakšen je odnos med učiteljem in učencem na Kitajskem? O tem smo se pogovarjali z Natalijo Toplišek, nekdanjo vodjo lektorata za slovenski jezik na prestižni univerzi za tuje študije v Pekingu. Foto: www.telegraph.co.uk
Od prve slovenske knjige naprej se je slovenščina razvijala v enoten pisni jezik, govorjeni jezik pa se je razvijal v različne smeri, glede na regionalni izvor govorcev. Zato smo do konca drugega tisočletja imeli bolj ali manj določeno pisno podobo knjižnega jezika, medtem ko je bila govorjena manj enotna. Posledica tega je problematično normiranje pravorečne podobe v normativnih priročnikih. O tem smo se pogovarjali s Hotimirjem Tivadarjem z oddelka za slovenistiko filozofske fakultete univerze v Ljubljani. Foto: luthfispace.blogspot.com
Po trianonski pogodbi in določitvi novih meja je leta 1920 devet slovenskih vasi postalo odrezanih od Prekmurja in širšega slovenstva. Mejo pa je pozneje še dodatno utrdila in naredila neprepustno železna zavesa. Sedem desetletij izoliranosti porabskih Slovencev od svoje domovine je močno zaznamovalo njihov odnos do slovenskega jezika. Ta se bistveno ni spremenil tudi s padcem komunizma in vstopom Slovenije v Evropsko unijo. O preteklih in sedanjih vidikih slovenščine med porabskimi Slovenci smo se pogovarjali z dr. Marijo Bajzek Lukač, predavateljico na slovenistiki Filozofske fakultete univerze Loránda Eötvösa (ELTE) v Budimpešti.
Obiskali smo slovenistiko Filozofske fakultete univerze Loránda Eötvösa (ELTE) v Budimpešti, ki je ena osrednjih madžarskih univerz. Z znanjem slovenščine nas je presenetil mlad Madžar Előd Dudás, ki svojo doktorsko disertacijo namenja madžarsko-slovenskim jezikovnim stikom. Gostje Jezikovnih pogovorov pa so bili tudi dekan Filozofske fakultete dr. Tamás Dezső, lektor dr. Mladen Pavičić in študent György Rágyanszki. Vir foto: wikimedia commons
Kako je možno sporazumevanje? Kako to, da jezik nekaj pomeni? Kakšen je odnos med pomenom in znakom, to so nekatera vprašanja, ki si jih je v svoji zadnji knjigi z naslovom Proti meji smisla: razprave k Logično filozofskemu traktatu zastavil dr. Borut Cerkovnik, docent za analitično filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njim se bomo pogovarjali o pomenskih pogojih sporazumevanja. Vir foto: cspearsmassage.com
Obiskali smo tečaj slovenščine v Pavlovi hiši v Potrni pri avstrijski Radgoni. Pavlova hiša je razstavišče, predvsem pa so v njej delovni prostori Kulturnega društva člen 7. S finančno pomočjo Avstrije in Slovenije je društvo odkupilo zapuščeno in propadajočo domačijo ter jo obnovilo. Hiša je dobila ime po prekmurskem rojaku Avgustu Pavlu – pesniku, jezikoslovcu, literarnem zgodovinarju in etnologu. Nekaj duha vedoželjnosti je v hiši še ostalo – to daje slutiti tudi motivacija udeležencev tečaja slovenščine. Z njimi se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl. Vir fotografije: www.pavelhaus.at
Letos je 600. obletnica zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode v slovenskem jeziku na knežjem kamnu na Gosposvetskem polju. Za zadnjega je bil ustoličen Habsburžan Ernest Železni, obred umestitve pa je nazoren primer družbene pogodbe med vladarjem in družbo, ki se je kazal tudi v odnosu do slovenskega jezika. O zgodovinskih, jezikovnih in aktualnih vidikih tega dogodka se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z zgodovinarjem in kustosom v Koroškem pokrajinskem muzeju Marjanom Kosom. Foto: Wikipedia
»Delo Ljudmile Bokal je prvi avtorski slovar klekljarskih izrazov in tudi prvi slovar na celotnem rokodelskem področju. Skoraj za vse rokodelske panoge v Sloveniji še nimamo temeljnih del, med katerimi so poleg raznih (tehnoloških) priročnikov in navodil tudi slovarji izrazov, ki zajemajo tako gradiva, delovne postopke kot tudi izdelke. Poleg temeljnih tehnoloških znanj in delovnih postopkov pomeni prav izrazje enega osnovnih temeljev vsakega rokodelskega prizadevanja ter ustvarjalnosti. Klekljarski slovar izhaja iz žirovskih del pisateljice Tončke Stanonik in poleg klekljarskih izrazov iz žirovskega govora popolnoma pravilno vključuje tudi izraze iz zgodovine klekljanja čipk in iz sosednjih območij, t.j. Idrijskega, Selške in Poljanske doline,« je v znanstveni recenziji Malega klekljarskega slovarja zapisal Janez Bogataj. V Jezikovnih pogovorih bomo gostili avtorico slovarja Ljudmilo Bokal in Tončko Stanonik, ki je literalizirala umetnost bele niti.
Baba je pri kozolcu temelj, na kraškem območju pa je baba zaključni kamen na vrhu konstrukcije. V prvem primeru baba »nosi«, v drugem pa »sedi« na zgradbi. Zanimiv je tudi pomen besede gospodar v slovenski stavbni dediščini. Gre za glavni tram v hiši, najpomembnejši konstrukcijski element stropa. O pomenih besedja slovenske domačijske arhitekture z dr. Borutom Juvancem, rednim profesorjem na Fakulteti za arhitekturo, in dr. Domnom Zupančičem, docentom na Fakulteti za arhitekturo. Z avtorjema tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitekture smo se pogovarjali tudi o tem, kako besedje slovenske domačijske arhitekture odseva smisel bivanja.
Med drugo svetovno vojno so madžarske okupacijske oblasti Avgustu Pavlu naročile, da napiše slovnico vendskega jezika. Z njo so želeli Madžari dobiti znanstveno delo, ki bi dokazovalo neslovenskost prekmurskega jezika in bi opozorilo na posebni, od slovenščine neodvisni vendski jezik. S tem bi dobili ideološko napisano jezikoslovno delo, ki bi podpiralo priključitev Prekmurja madžarski. Avgust Pavel pa njihovih pričakovanj ni izpolnil. Dokončal je dolgoletno delo in napisal slovnico prekmurskega (knjižnega) jezika, kar so promadžarsko usmerjeni cenzorji prepoznali, zato so njen natis zaustavili. Gre za prvo znanstveno slovnico prekmurščine s čemer je ta jezik prvič normiran in predpisan. Pavel je s slovnico postavil jezikovni spomenik za ohranitev prekmurskega jezika. O okoliščinah nastanka Prekmurske slovenske slovnice in pomenu tega dela za zgodovino slovenskega knjižnega jezika v Jezikovnih pogovorih z dr. Markom Jesenškom, rednim profesorjem za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Mariboru, in dr. Zinko Zorko, upokojeno zaslužno redno profesorico za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo Filozofske fakultete v Mariboru.
Besede so kot živi organizmi, ki v različnih okoljih različno živijo. Ponekod zacvetijo, razširijo svojo pomensko mrežo na vse strani, drugod so spet utesnjene in njihovi pomeni se le s težavo povezujejo. Fizik dr. Jure Zupan je s svojim računalniškim programom raziskal mrežo glagolov, ki sicer veljajo za »živahnejše« besedne vrste. Rezultat tega dela je monografija Pomenska mreža slovenskih glagolov, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. »Znotraj številne skupine slovenskih glagolov se je dr. Jure Zupan v bistvu načelno ukvarjal z istim metodološkim vprašanjem, ki je tudi znotraj fizike ali kemije: kako zaznati, označiti oz. ubesediti tiste osnovne oz. bazične enote oz. vsebine, ki vsebinsko zaobsežejo določeno množico drugih enot ali besed in hkrati omogočajo vzpostavitev vsebinsko-pomenskih razmerij med enotami oz. besedami,« je zapisala dr. Andreja Žele. V Jezikovnih pogovorih se bomo z dr. Juretom Zupanom pogovarjali o pomenskem mreženju glagolov in navedli najživahnejše.
Mlajše generacije v slengu večkrat uporabljajo izraz muvanje, vendar ta in drugi podobni niso nastali le pod vplivom ameriške popkulture pri nas, ampak so se izoblikovali že med prvo predvojno generacijo izseljencev v Združene države Amerike. Tamkajšnja prva generacija Slovencev je ostala enojezična in se ni nikoli v celoti naučila angleškega jezika. Čeprav so živeli v bolj zaprtih skupnostih, pa je imel angleški jezik nanje vendarle vpliv. Kakšen je bil in kako je slovenščina živela med njimi, v Jezikovnih pogovorih z dr. Nado Šabec, redno profesorico z oddelka za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Mariboru.
Človeštvo je jezikovno izjemno raznoliko, saj govori okrog sedem tisoč jezikov. Vendar jezikovna raznolikost ne pomeni le učenja največjih jezikov, ampak tudi skrb za manjše, lokalne jezike. V Jezikovnih pogovorih smo se posvetili jezikovnemu izobraževanju v osnovni šoli. Vprašali smo se, kako lahko učenje tujih jezikov vpliva na učenje maternega jezika, kako zahtevno je za otroke preklapljanje iz enega jezika v drugega in ali je večjezičnost res dobra za vse ali le za nekatere. Gostje so bili: dr. Darija Skubic, doc. za didaktiko slovenščine na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Karmen Pižorn, doc. za področje didaktike angleščine na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in dr. Janez Dular, nekdanji direktor Urada za slovenski jezik.
Beseda je kot jezikovna enota samoumevna. Je nekaj, kar navadno sprejemamo brez razmisleka. Kako pa je v jezikoslovju? Ali je predmet formalne analize in v kolikšni meri jo je sploh mogoče opredeliti? O tem v Jezikovnih pogovorih z dr. Primožem Vitezom, jezikoslovcem s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Pes je res človekov najboljši prijatelj. Lahko ga rešuje in rehabilitira, pri projektu Beremo s tačkami pa ga celo spodbuja k branju. Otroci, ki imajo odpor do branja, prihajajo v Knjižnico Šiška z navdušenjem brat psom, ki jih spremljajo usposobljeni vodniki. Gre za metodo, ki jo izvajajo vodniki psov. Zgleduje se po programu R.E.A.D. (Reading Education Assistence Dogs), ki v Združenih državah Amerike poteka že vrsto let. Jedro izobraževalnega procesa je, da otrok lažje bere psu, ker ga ta popolnoma sprejema; na napake pri branju pa vodnik opozori otroka prek psa in sicer tako, da ga vpraša: Ali misliš, da je kuža prebrano razumel? Zanimanje za projekt je veliko, čakalna vrsta je dolga, sodelujoči pa vse počnejo prostovoljno. O projektu Beremo s tačkami smo se pogovarjali s koordinatorico Mojco Poberaj, vodnico psov Marijo Trontelj in materjo otroka, ki "bere s tačkami, " Majo Leben.
Mednarodna primerjalna študija PISA je pokazala, da so slovenski 15-letniki v matematični in naravoslovni pismenosti boljši od povprečja vrstnikov iz držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD ter njenih partneric. Slabši od povprečja pa so v bralni pismenosti. V Jezikovnih pogovorih smo se o zadnjih ugotovitvah te raziskave pogovarjali z direktorico Pedagoškega inštituta in nacionalno koordinatorico raziskave Mojco Štraus.
Profesionalni tolmači imajo strogo oblikovano etiko, saj njihovo delo lahko vpliva na razumevanje informacij, ki so lahko ključne za potek sodnih procesov, zasedanj evropskega parlamenta, mednarodnih srečanj državnikov… Gre torej za odgovoren poklic, ki zahteva tudi posebne spretnosti, znanja, kognitivne sposobnosti, značajske lastnosti in tudi psihofizično vzdržljivost. O posebnostih poklica profesionalnega tolmača in tehnikah tolmačenja smo se pogovarjali z Jano Veber, predsednico Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije.
Obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje številk. Slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci se številk ‘ena’ in ‘dve’ naučijo hitreje kot angleško govoreči otroci. To sta ugotovila jezikoslovca z Univerze v Novi Gorici Franc Marušič in Rok Žaucer. V zelo vplivni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences sta objavila rezultate raziskave, v kateri sta skupaj s kolegi s Kalifornijske univerze v San Diegu, Massachusettskega tehnološkega inštituta, Univerzitetnega kolidža v Londonu ter Univerze kralja Sauda raziskovala, kako na otroško učenje številk vplivajo slovnične značilnosti jezika, s katerim otroci odraščajo. V čem so torej slovenski otroci zaradi dvojine v prednosti, v tokratni oddaji z dr. Francem Marušičem.
Slovenščino so v vojski v polnosti začeli uporabljati šele po nastanku samostojne države. Takrat so se pojavile tudi večje potrebe po razvoju strokovnega vojaškega izrazoslovja, ko pa smo se vključili v zvezo NATO, je mednarodna vojaška skupnost pred nas postavila nove jezikovne izzive. Kdaj so se pojavili prvi vojaški zapisi v slovenskem jeziku? Kako smo razvijali vojaški jezik v času nekdanje države Jugoslavije, v kateri so uradno poveljevali v srbohrvaščini? Kakšne so posebnosti vojaškega izrazja, smo se pogovarjali z dr. Tomom Korošcem, zaslužnim profesorjem ljubljanske univerze.
Neveljaven email naslov