Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja je Mojca Smolej, izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Za slovnico se res nisem zanimal nikdar v svojem življenju. Kadar pišem, mi je edina skrb, da jasno povem, kar mislim, in pa, da natanko do najtišje nijanse čuti z mano tisti, za kogar pišem, je zapisal Ivan Cankar. Na dan stoletnice njegove smrti smo v torkovih Jezikovnih pogovorih osvetlili nekatere Cankarjeve stilistične mojstrovine.
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Gostja je Mojca Smolej, izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Za slovnico se res nisem zanimal nikdar v svojem življenju. Kadar pišem, mi je edina skrb, da jasno povem, kar mislim, in pa, da natanko do najtišje nijanse čuti z mano tisti, za kogar pišem, je zapisal Ivan Cankar. Na dan stoletnice njegove smrti smo v torkovih Jezikovnih pogovorih osvetlili nekatere Cankarjeve stilistične mojstrovine.
Čeprav se za bretonski jezik razmere v zadnjem obdobju nekoliko izboljšujejo, pa to ni dovolj, da bi lahko Bretonci obrnili trende, ki kažejo, da njihov jezik izumira. Ukrepi francoske oblasti pri zatiranju regionalnih jezikov so bili preveč učinkoviti. Kako je mogoče, da so tudi ponosni Bretonci začeli opuščati svoj jezik, smo se pogovarjali s kulturnim antropologom prof. dr. Rajkom Muršičem.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Verjetno smo eden redkih narodov, ki imajo tako obsežen ribiški slovar, kot ga je v leksikografskem smislu ustvaril zasl. prof. dr. Tomo Korošec, strasten ribič, ki so ga študentje klicali »profesor vejica«. Slovenci kot narod nismo tesno povezani z ribištvom, ribolov ni nikoli bil glavna oblika množičnega prehranjevanja, a ribiški slovar imamo. Za to gre zasluga pokojnemu profesorju Korošcu, ki je kot jezikoslovec s svojim pionirskim delom neizbrisno zaznamoval slovenski akademski prostor, ribištvo pa je bilo njegova strast od zgodnjega otroštva. Pred žalno sejo, ki bo 22. junija ob 10. uri v veliki dvorani Fakultete za družbene vede, smo ponovili oddajo ob izdaji ribiškega slovarja, v kateri se je profesor Korošec razgovoril tudi o svoji najpomembnejši prostočasni dejavnosti. Vir fotografije: Pixabay.
V avstrijskem samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu so odkrili zapis desetih števnikov v zgodnji obliki slovenščine. Odkritje je prava najdba, saj gre za najstarejši pomembnejši zapis slovenščine po Brižinskih spomenikih, ki bo v prihodnje tudi del učbenikov za slovenščino. Gost je Matej Šekli, ki je opravil jezikoslovno analizo te najdbe.
Naši prvi javni nastopi se začnejo že v otroštvu, ko pred razredom deklamiramo pesmice, pa nato nadaljujejo v mladosti, ko na fakulteti predstavljamo seminarske naloge. Javni nastopi nam lahko predstavljajo večjo ali manjšo težavo. Nekaterim vzbujajo veliko nelagodja in treme, spet drugi so med nastopanjem povsem sproščeni. Dejstvo je, da je učinkovito javno nastopanje svojevrstna spretnost in veščina, ki se je da naučiti in v današnji oddaji si bomo pobližje pogledali kaj pravzaprav sestavlja učinkovit javni nastop. Gost v studiu bo trener javnega nastopanja, moderator in predavatelj, Matej Delakorda.
Občinstvo avstrijskega filmskega festivala Diagonale v Gradcu je nagradilo dokumentarni film o izginjanju slovenščine v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem z naslovom Izginjanje/Verschwinden. Z Andrino Mračnikar, režiserko in scenaristko smo se pogovarjali o prvih odzivih Avstrijcev in njenih pričakovanjih, ko si bo film ogledalo tudi občinstvo na avstrijskem Koroškem. Film bo odprl mednarodni festival Kino otok, ki bo potekal v Izoli med 1. in 5. junijem. Foto: Clara Wildberger, Diagonale
V Slavističnem društvu Slovenije želijo, da nejezikoslovci dajo slovenščini priložnost, zato po Sloveniji izvajajo delavnice z naslovom Dajmo priložnost slovenščini. Z njimi želijo motivirati k aktivnem premisleku o slovenščini, udeleženci pa osvežijo znanje in anonimno sodelujejo na tekmovanju, na katerem si lahko prislužijo priznanje Všeček za slovenščino. Odzovejo se na vsakršno vabilo, v šali pravijo, da pridejo tudi na rojstnodnevne zabave, če je taka želja. Prišli so v Jezikovne pogovore, zastopa jih prof. dr. Boža Krakar Vogel. Foto:spletna stran občine Vrhnika
Čeprav so ameriški Slovenci ponosni na svojo kulturo in identiteto, slovenščina med njimi počasi zamira. Zanimivo je, da jo uporabljajo največ v stresnih situacijah, kar pomeni, da je še vedno globoko v njihovi podzavesti. To potrjujejo tudi njihove sanje, saj v slovenščini sanjajo v 65 odstotkih. Prof. dr. Nadi Šabec je nekdo zaupal, da je kot mesečnik v nočnih blodnjah govoril slovensko, nekdo drug pa, da mu je slovenščino obudila narkoza. K pogovoru smo jo povabili ob izdaji njene monografije Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Severni Ameriki: obrazi identitete, ki je plod večdesetletnega raziskovanja jezikovne rabe med ameriškimi in kanadskimi Slovenci. Foto: Pixabay
Poglavitni razlog, da sem postal pisatelj, pa bo vedno ostal Kopitar, saj mu na tem področju dolgujem - če že ne vse, vsaj veliko, zelo veliko. Tega plemenitega človeka je treba spoznati tako, kot sem ga spoznal sam, da bi mu lahko izkazali spoštovanje, ki si ga zasluži – kot znanstvenik in kot človek … je zapisal Vuk Karadžić. Brez Kopitarja mu verjetno ne bi uspela reforma srbskega jezika, saj Kopitar ni bil le Karadžićev osebni prijatelj in mecen, ampak ga je kot velika mednarodna avtoriteta zagovarjal pred kritikami, neposredno usmerjal in celo soustvarjal njegova dela. Dr. Luka Vidmar poudarja, da je bilo malo ljudi, ki jim je Kopitar izkazoval tako naklonjenost; kot je povedal, je imel Karadžića zares rad. O njem ni našel slabe besede, kar je bila za Kopitarja velika redkost, saj je bil neusmiljeno kritičen tudi do najtesnejših sodelavcev. V znamenje njunega prijateljstva in sodelovanja so v Beogradu in Ljubljani postavili spomenika. V srbski prestolnici stoji spomenik Jerneju Kopitarju, v Ljubljani pa Vuku Karadžiću.
V drugem delu pogovora s profesorjem Janezom Kebrom smo se najprej osredotočili na priimka Golob in Janša. Golob je eden izmed najpogostejših priimkov in je prvotno verjetno označeval blagega, miroljubnega človeka, saj je golob po svetopisemskem izročilu simbol miru. Janša pa je priimek, ki izhaja iz imena Janez. To ime izhaja preko grškega imena Johánnes iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann, z nekdanjim pomenom Jahve/Bog se je usmilil. Izhodišče obeh oddaj je Leksikon priimkov, ki je nedavno izšel pri Celjski Mohorjevi družbi. Na skoraj tisoč straneh prinaša zapise o več kot 19.000 priimkih. Slovar slovenskih priimkov je bil med najpomembnejšimi nalogami zapisan že ob ustanovitvi SAZU-ja in Inštituta za slovenski jezik pred 70 leti, Janez Keber pa se je za to nalogo kalil skoraj 40 let.Vir fotografije: BoBo.
Zakaj bi si nekdo prislužil priimek Kralj, nekdo drug pa Cepec? Ali so imeli nosilci priimkov, kot so Drekónja, Kaker ali Kakovič, sploh možnost, da bi jih zavrnili? Z jezikoslovcem Janezom Kebrom se bomo odpravili po poti nastajanja nenavadnih priimkov. Pri Celjski Mohorjevi družbi je nedavno izšel Leksikon priimkov, ki na skoraj tisoč straneh prinaša zapise o več kot 19.000 priimkih. Slovar slovenskih priimkov je bil med najpomembnejšimi nalogami zapisan že ob ustanovitvi SAZU in Inštituta za slovenski jezik pred 70 leti, Janez Keber pa se je za to nalogo kalil skoraj 40 let. Njegovemu delu bomo zato namenili dve oddaji in odstrli še druge značilnosti priimkov.
»Zame naj bo torej govornik, ki ga skušam oblikovati, po opredelitvi Marka Katona 'dober človek, vešč govorjenja'.« Mark Fabij Kvintilijan, Šola govorništva. Čeprav se nam zdijo te besede iz nekega drugega časa, ko je bila vera v človeka in v njegovo zmožnost za dobro večja kot danes, pa verjetno v predvolilnih soočenjih, vsaj podzavestno, mnogi iščemo dobrega človeka, ne glede na to, kako naivno se to sliši in ne glede na to, kako različni so naši pogledi na to, kaj je dobro. Večina volivk in volivcev bo verjetno dala glas tistemu, za katerega bodo verjeli, da lahko naredi nekaj dobrega za skupnost. Gost je učitelj retorike dr. Zdravko Zupančič. V letošnjem super volilnem letu, ko bomo volivke in volivci lahko odšli na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve, je pri založbi Šola retorike izšla njegova knjiga Politikaka: Slovenska politika v pesmi in besedi.
Hanadi je Palestinka iz Libanona, ki je pred petimi leti prispela v Slovenijo. Slovenščine se je najprej začela učiti z otrokoma z željo, da bi lahko spremljala njun napredek v šoli, zdaj pa si želi tekoče govoriti slovensko, da bi bila bolj neodvisna. V veliko pomoč so ji tečaji pri Slovenski filantropiji, ki jih izvajajo jezikovni prostovoljci. O njenih prvih korakih na področju slovenščine in jezikovnem prostovoljstvu v drugem delu oddaje, ki smo jo posneli na Slovenski filantropiji. Gostji sta tudi Lea Rojec in Živa Gabaj, ki sta osvetlili delo pri filantropiji in širše izzive tega področja.Foto: Pixabay
Potem ko se je pokazalo, da se vojna v Ukrajini ne bo končala v nekaj dneh, je vedno več beguncev iz Ukrajine, ki si želijo naučiti se slovenskega jezika. Pri učenju jim v obliki skupinskih tečajev ali individualnih srečanj pomagajo tudi prostovoljci Slovenske filantropije. Odziv prvih prostovoljcev je presenetljiv, kot tudi napredek ukrajinskih beguncev pri učenju slovenščine. Gosta: Ukrajinec Aleks in učitelj slovenščine pri filantropiji Viktor Kollar.
Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani (ponovitev oddaje). Foto: Pixabay
Prevajalske panoge do zdaj nič ni spremenilo v tolikšni meri kot velikanski skok, ki je v zadnjem desetletju uspel tehnologiji strojnega prevajanja. Nekateri že proslavljajo konec človeškega prevajanja, so zapisali pri Zvezi evropskih avdiovizualnih prevajalcev (AVTE). V Manifestu o strojnem prevajanju opozarjajo na nekritično uvajanje in navduševanje nad novimi tehnologijami, ki lahko celo poslabšajo kakovost prevodov in delovne pogoje prevajalcev. O opozorilih iz manifesta s predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Jerco Kos.
Baba je pri kozolcu temelj, na kraškem območju pa je baba zaključni kamen na vrhu konstrukcije. V prvem primeru baba »nosi«, v drugem pa »sedi« na zgradbi. O pomenih besedja slovenske domačijske arhitekture, ki pričuje o kulturi svojega časa, smo se pogovarjali z Borutom Juvancem in Domnom Zupančičem, avtorjema tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitekture (ponovitev oddaje).
Natalija Spark je odraščala z gluhimi starši. Kot otrok je bila njuna vez s slišečim svetom, zdaj pa je pogosto glas gluhe skupnosti pri uveljavljanju slovenskega znakovnega jezika. Njeno predano delo so prepoznali bralci revije Zarja in ji podelili naziv Slovenka leta 2020. Predstavila nam je izkušnje otrok, ki odraščajo z gluhimi starši, in obrnjeno - s kakšnimi izzivi se soočajo gluhi otroci ob svojih prvih stikih z družbo in kako jim omogočiti šolanje ter s tem boljšo prihodnost. Vsem skupaj dostopnost tolmačev močno olajša življenje ali sploh omogoča sporazumevanje (ponovitev oddaje ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena).
Zdi se, da se je komunikacija med ljudmi v obdobju epidemije zaostrila. Še posebno na medmrežju je njena raven presenetljivo nizka. Razprave glede cepljenja, za ali proti, so preplavile družbena omrežja in osvetlile, kako ljudje v sodobnem času pravzaprav komuniciramo. V javni sferi prevladujejo konfrontacijski, polarizirajoči načini komuniciranja, debate, ne dialogi. Profesorica socialne psihologije, doktorica Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani nam bo osvetlila pomen in moč dialoga, razkrila bo zakaj komunicirati dialoško, ter predstavila razliko med debato in dialogom. V tokratnih Jezikovnih pogovorih odgovarjamo tudi na vprašanje, katerih načel se moramo držati, da bo naše sporočilo jasno sprejeto ter da se bomo v pogovoru počutili slišane in spoštovane.
Marina Cernetig je eden nosilnih stebrov kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji. Je tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo in obrnjeno, so na Javnem skladu za kulturne dejavnosti zapisali ob podelitvi letošnje srebrne plakete. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika, ta je 21. februarja, smo se z njo pogovarjali o njeni poti v materinščini v italijanskem okolju, kjer je še vedno prisotnih veliko predsodkov do Slovencev. Marina Cernetig jih skuša presegati s številnimi dejavnostmi v katerih sodeluje: vodi Inštitut za slovensko kulturo v Špetru in multimedijski muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, je idejni vodja in koordinatorica projekta Benečija gor in dol, sodeluje pri pripravi slovenskih radijskih oddaj, kot je Okno v Benečijo, aktivna je v Beneškem gledališču, ustvarja pa tudi poezijo v domačem slovenskem narečju.
Neveljaven email naslov