Raziskava o tem, kakšna je na slovenskih sodiščih percepcija govora v dialektu

Zagotovo ste kdaj že samo na podlagi načina govora sklepali o tem, kakšne osebnostne lastnosti ima človek, in si o njem ustvarili določeno mnenje. Kaj pa se zgodi v sodni dvorani, v kateri o vaši usodi morda lahko odloča dejstvo, da niste artikulirani ali pa govorite v dialektu?

Govor z uveljavitvijo multidisciplinarne metodologije, pri čemer v zadnjem času še posebej pomembno vlogo igrajo tehnologije za procesiranje naravnega jezika, pomeni raziskovalni izziv sodobni znanosti in tudi temo tokratne oddaje Jezikovni pogovori. Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Drobnjak bo predstavil percepcijo slovenščine v pravnih postopkih in načine za profiliranje posameznikov na podlagi govora, kar je tudi tema njegove doktorske disertacije.

V teh dneh v medijih in na družbenih omrežjih odmeva potek aretacije Georgea Floyda, ki je znova v ospredje potisnila vprašanje rasne diskriminacije. Iz objavljenega prepisa telefonskega klica, ki je vodil v aretacijo, lahko razberemo zanimive raziskovalne nastavke.

Marko Drobnjak raziskuje za doktorsko disertacijo pod mentorstvom raziskovalke Inštituta za kriminologije dr. Mojce Plesničar, ki je tudi vodja projekta Psihološki mehanizmi v kazenskem pravosodju: preizpraševanje objektivnosti, in somentorstvom profesorja Gašperja Beguša z Univerze v Washingtonu, ki je vodja fonološkega laboratorija na tamkajšnjem Oddelku za jezikoslovje. Povod za somentorstvo je bil štipendijski program Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije – ASEF. Disertacija sicer nastaja v okviru modula Kriminologija na doktorskem študijskem programu Pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Ob tem velja opozoriti, da samo raziskovanje neposredno še ne pomeni, da se zaradi govora kažejo razlike v odločanju sodišč.