Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako jih vključiti v izobraževanje?
Na nekaterih osnovnih šolah po Sloveniji govorijo učenci po več kot 14 jezikov. To so materni jeziki priseljencev, ki jih po sodobnejših izobraževalnih metodah vključujejo v učne procese. Za uspešno učenje jezikov je namreč pomembno vsako jezikovno znanje, še posebej pa znanje maternega jezika. Kako in zakaj ga vključiti v izobraževalne procese, smo vprašali Bronko Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, podpredsednico upravnega odpora Evropskega centra za moderne jezike v Gradcu. Izhodišče pogovora je bila Deklaracija za evropske jezike, ki je izšla ob petindvajsetletnici delovanja Evropskega centra za moderne jezike in med temeljnimi poudarki navaja večjezično in medkulturno izobraževanje. Naša sogovornica je deklaracijo predstavila ob obeleževanju evropskega dneva jezikov (26. 9.) v Sloveniji.
748 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Kako jih vključiti v izobraževanje?
Na nekaterih osnovnih šolah po Sloveniji govorijo učenci po več kot 14 jezikov. To so materni jeziki priseljencev, ki jih po sodobnejših izobraževalnih metodah vključujejo v učne procese. Za uspešno učenje jezikov je namreč pomembno vsako jezikovno znanje, še posebej pa znanje maternega jezika. Kako in zakaj ga vključiti v izobraževalne procese, smo vprašali Bronko Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, podpredsednico upravnega odpora Evropskega centra za moderne jezike v Gradcu. Izhodišče pogovora je bila Deklaracija za evropske jezike, ki je izšla ob petindvajsetletnici delovanja Evropskega centra za moderne jezike in med temeljnimi poudarki navaja večjezično in medkulturno izobraževanje. Naša sogovornica je deklaracijo predstavila ob obeleževanju evropskega dneva jezikov (26. 9.) v Sloveniji.
Prvi znani profesionalni tolmači so delovali v starem Egiptu in so se imenovali dragomani. Staro egipčanske dinastije so jih izobraževale za trgovinske, vojaške, upravno-administrativne in religiozne namene. Konferenčno simultano tolmačenje, kakršno poznamo danes, pa se je v praksi začelo uveljavljati po 2. svetovni vojni na nürnberških procesih, torej na sojenju nacističnim vojnim zločincem. Pri nas za uveljavljanje standardov, načel in razmer za delo tolmačev skrbi Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije - letos zaznamuje 40-letnico delovanja. Gostja v Jezikovnih pogovorih je predsednica tega združenja, Jana Veber.
Na Ta veseli dan kulture – Prešernov rojstni dan – smo prisluhnili pogovoru s prešernoslovcem, akademikom dr. Borisom Paternujem. Govorili smo o aktualnosti Prešernove jezikovne strategije, ki med drugim velja za estetsko promocijo slovenskega jezika.
V Evropskem programu znanstvenih in tehnoloških raziskav, imenovanem COST, 25 držav sodeluje pri projektu, ki odpira nove razmisleke o digitalnem slovaropisju v Evropi. Slovenska predstavnika v upravnem odboru projekta sta dr. Simon Krek in dr. Iztok Kosem. Z njima smo se pogovarjali o aktualnih smernicah in prelomnosti prehoda slovarjev iz papirnate v digitalno obliko ter se vprašali, kje je na tem področju Slovenija.
Na večer pred 200-to obletnico rojstva Franca Miklošiča smo opisali življenjsko delo in osebnost tega veleuma 19. stoletja. Na podlagi doslej neznanih dokumentov iz dunajskega univerzitetnega arhiva in spominskih zapisov je literarni zgodovinar Tone Smolej predstavil študijska leta slovenskih pisateljev pri Miklošiču, jezikoslovec Marko Jesenšek pa se je dotaknil najpomembnejših poudarkov Miklošičevega dela.
V čem je čar, izziv in poslanstvo napovedovalskega poklica?To smo vprašali letošnje nagrajence Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Kristalni mikrofon za življenjsko delo je dobila Ida Baš, za izjemne uspehe pa Jasna Rodošek. Priznanje Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca je prejel Miha Zor.
V Nemčiji so odkrili najbolje ohranjeni izvod Cerkovne ordninge Primoža Trubarja. Gre za izjemno odkritje, saj je bil do pred tem znan le en ohranjeni izvod, ki je v slabšem stanju in ga hrani Vatikanska apostolska knjižnica. Cerkovna ordninga ima veliko zgodovinsko vrednost, gre namreč za prvo natisnjeno delo v slovenščini napisano zgolj za intelektualce. O okoliščinah odkritja z dr. Kozmo Ahačičem vodjo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ki mu je bilo zaupano preverjanje verodostojnosti te najdbe.
Trubarjeva razlagalna besedila kažejo izredno jezikovno kompetenco. Od kod Primožu Trubarju ubesedovalna spretnost in razlagalna iznajdljivost? V čem je njegova izvirnost razlagalnih besedil? Kako je bila razvita skladnja v obdobju pred 16. stoletjem? O tem v Jezikovnih pogovorih pred praznikom dneva reformacije z dr. Martino Orožen, ki sodi med najboljše poznavalke razvoja slovenskega jezika. Pogovarja se Aleksander Čobec.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Neveljaven email naslov