Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako za odrasle prevajati nemški jezik za gledališče?
Festival Prevodni pranger je letoss drugič pripravilo društvo Prevodni pranger. Namenjen je izmenjavi odločitev in komentarjev o izbranih prevodih leposlovja in humanistike v slovenščino. Pandemija je srečevanja iz Lutkovnega gledališča Maribor prestavila na splet, tam smo jeseni spoznavali prevode iz angleščine – mladinske književnosti in klasikov, Joycea in Orwella, zadnji, četrti večer bodo izpeljali, ko se bo mogoče sestati in razpravljati v živo.
V oddaji se spominjamo tretjega, več kot dveurnega januarskega večera o prevodih Urške Brodar iz nemščine za gledališče.
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Kako za odrasle prevajati nemški jezik za gledališče?
Festival Prevodni pranger je letoss drugič pripravilo društvo Prevodni pranger. Namenjen je izmenjavi odločitev in komentarjev o izbranih prevodih leposlovja in humanistike v slovenščino. Pandemija je srečevanja iz Lutkovnega gledališča Maribor prestavila na splet, tam smo jeseni spoznavali prevode iz angleščine – mladinske književnosti in klasikov, Joycea in Orwella, zadnji, četrti večer bodo izpeljali, ko se bo mogoče sestati in razpravljati v živo.
V oddaji se spominjamo tretjega, več kot dveurnega januarskega večera o prevodih Urške Brodar iz nemščine za gledališče.
Besede so kot živi organizmi, ki v različnih okoljih različno živijo. Ponekod zacvetijo, razširijo svojo pomensko mrežo na vse strani, drugod so spet utesnjene in njihovi pomeni se le s težavo povezujejo. Fizik dr. Jure Zupan je s svojim računalniškim programom raziskal mrežo glagolov, ki sicer veljajo za »živahnejše« besedne vrste. Rezultat tega dela je monografija Pomenska mreža slovenskih glagolov, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. »Znotraj številne skupine slovenskih glagolov se je dr. Jure Zupan v bistvu načelno ukvarjal z istim metodološkim vprašanjem, ki je tudi znotraj fizike ali kemije: kako zaznati, označiti oz. ubesediti tiste osnovne oz. bazične enote oz. vsebine, ki vsebinsko zaobsežejo določeno množico drugih enot ali besed in hkrati omogočajo vzpostavitev vsebinsko-pomenskih razmerij med enotami oz. besedami,« je zapisala dr. Andreja Žele. V Jezikovnih pogovorih se bomo z dr. Juretom Zupanom pogovarjali o pomenskem mreženju glagolov in navedli najživahnejše.
Mlajše generacije v slengu večkrat uporabljajo izraz muvanje, vendar ta in drugi podobni niso nastali le pod vplivom ameriške popkulture pri nas, ampak so se izoblikovali že med prvo predvojno generacijo izseljencev v Združene države Amerike. Tamkajšnja prva generacija Slovencev je ostala enojezična in se ni nikoli v celoti naučila angleškega jezika. Čeprav so živeli v bolj zaprtih skupnostih, pa je imel angleški jezik nanje vendarle vpliv. Kakšen je bil in kako je slovenščina živela med njimi, v Jezikovnih pogovorih z dr. Nado Šabec, redno profesorico z oddelka za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Mariboru.
Človeštvo je jezikovno izjemno raznoliko, saj govori okrog sedem tisoč jezikov. Vendar jezikovna raznolikost ne pomeni le učenja največjih jezikov, ampak tudi skrb za manjše, lokalne jezike. V Jezikovnih pogovorih smo se posvetili jezikovnemu izobraževanju v osnovni šoli. Vprašali smo se, kako lahko učenje tujih jezikov vpliva na učenje maternega jezika, kako zahtevno je za otroke preklapljanje iz enega jezika v drugega in ali je večjezičnost res dobra za vse ali le za nekatere. Gostje so bili: dr. Darija Skubic, doc. za didaktiko slovenščine na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Karmen Pižorn, doc. za področje didaktike angleščine na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in dr. Janez Dular, nekdanji direktor Urada za slovenski jezik.
Beseda je kot jezikovna enota samoumevna. Je nekaj, kar navadno sprejemamo brez razmisleka. Kako pa je v jezikoslovju? Ali je predmet formalne analize in v kolikšni meri jo je sploh mogoče opredeliti? O tem v Jezikovnih pogovorih z dr. Primožem Vitezom, jezikoslovcem s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Pes je res človekov najboljši prijatelj. Lahko ga rešuje in rehabilitira, pri projektu Beremo s tačkami pa ga celo spodbuja k branju. Otroci, ki imajo odpor do branja, prihajajo v Knjižnico Šiška z navdušenjem brat psom, ki jih spremljajo usposobljeni vodniki. Gre za metodo, ki jo izvajajo vodniki psov. Zgleduje se po programu R.E.A.D. (Reading Education Assistence Dogs), ki v Združenih državah Amerike poteka že vrsto let. Jedro izobraževalnega procesa je, da otrok lažje bere psu, ker ga ta popolnoma sprejema; na napake pri branju pa vodnik opozori otroka prek psa in sicer tako, da ga vpraša: Ali misliš, da je kuža prebrano razumel? Zanimanje za projekt je veliko, čakalna vrsta je dolga, sodelujoči pa vse počnejo prostovoljno. O projektu Beremo s tačkami smo se pogovarjali s koordinatorico Mojco Poberaj, vodnico psov Marijo Trontelj in materjo otroka, ki "bere s tačkami, " Majo Leben.
Mednarodna primerjalna študija PISA je pokazala, da so slovenski 15-letniki v matematični in naravoslovni pismenosti boljši od povprečja vrstnikov iz držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD ter njenih partneric. Slabši od povprečja pa so v bralni pismenosti. V Jezikovnih pogovorih smo se o zadnjih ugotovitvah te raziskave pogovarjali z direktorico Pedagoškega inštituta in nacionalno koordinatorico raziskave Mojco Štraus.
Profesionalni tolmači imajo strogo oblikovano etiko, saj njihovo delo lahko vpliva na razumevanje informacij, ki so lahko ključne za potek sodnih procesov, zasedanj evropskega parlamenta, mednarodnih srečanj državnikov… Gre torej za odgovoren poklic, ki zahteva tudi posebne spretnosti, znanja, kognitivne sposobnosti, značajske lastnosti in tudi psihofizično vzdržljivost. O posebnostih poklica profesionalnega tolmača in tehnikah tolmačenja smo se pogovarjali z Jano Veber, predsednico Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije.
Obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje številk. Slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci se številk ‘ena’ in ‘dve’ naučijo hitreje kot angleško govoreči otroci. To sta ugotovila jezikoslovca z Univerze v Novi Gorici Franc Marušič in Rok Žaucer. V zelo vplivni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences sta objavila rezultate raziskave, v kateri sta skupaj s kolegi s Kalifornijske univerze v San Diegu, Massachusettskega tehnološkega inštituta, Univerzitetnega kolidža v Londonu ter Univerze kralja Sauda raziskovala, kako na otroško učenje številk vplivajo slovnične značilnosti jezika, s katerim otroci odraščajo. V čem so torej slovenski otroci zaradi dvojine v prednosti, v tokratni oddaji z dr. Francem Marušičem.
Slovenščino so v vojski v polnosti začeli uporabljati šele po nastanku samostojne države. Takrat so se pojavile tudi večje potrebe po razvoju strokovnega vojaškega izrazoslovja, ko pa smo se vključili v zvezo NATO, je mednarodna vojaška skupnost pred nas postavila nove jezikovne izzive. Kdaj so se pojavili prvi vojaški zapisi v slovenskem jeziku? Kako smo razvijali vojaški jezik v času nekdanje države Jugoslavije, v kateri so uradno poveljevali v srbohrvaščini? Kakšne so posebnosti vojaškega izrazja, smo se pogovarjali z dr. Tomom Korošcem, zaslužnim profesorjem ljubljanske univerze.
Na današnji dan se je pred 170. leti rodil pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenske fonetike. V Jezikovnih pogovorih smo orisali njegovo življenje in delo ter objavili pisma, ki jih je za prvi Škrabčev simpozij zbral akademik Jože Toporišič.
Poljska je država, ki ima najbolje razvit študij slovenistike v tujini, saj na Poljskem na šestih fakultetah študira slovenščino kar 700 študentov. Eden najzaslužnejših za tak status našega jezika je poljski jezikoslovec Emil Tokarz, ki mu je Univerza v Ljubljani podelila zlato plaketo. Razvil je univerzitetno slovenistiko od lektorata do diplomskega in podiplomskega študija in prav njegova zasluga je, da slovenistiko učijo na šestih poljskih fakultetah; skupaj z ženo Boženo - literarno zgodovinarko, ki tudi predava na slovenistiki - promovira slovensko književnost, ustanovila pa sta tudi slovensko-poljsko društvo. Z Emilom Tokarzom smo se pogovarjali o njegovih prvih stikih s slovensko kulturo, kulturnih vezeh med Poljaki in Slovenci ter o slovenistiki na Poljskem.
Osrednje orodje literarnega ustvarjanja je jezik. Ali obstaja poseben jezik, ki bi mu lahko rekli jezik miru? Kdo ga govori? Ali se ga je potrebno priučiti, ali le prebuditi? Smo na večer pred božičem, praznikom, katerega osrednje sporočilo je prav mir, vprašali Edvarda Kovača, ki je dva mandata vodil Odbor pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN-u.
Na slovenske univerze se postopoma uvajajo predavanja v angleškem jeziku. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Predlog novega visokošolskega zakona dopušča možnost, da slovenski študenti na slovenskih univerzah poslušajo predavanja v angleškem jeziku. Kako bo to vplivalo na kakovost slovenskih univerz in razvoj slovenskega jezika, smo vprašali ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka, vodjo Službe za slovenski jezik ministrstva za kulturo Simono Bergoč in jezikoslovko Moniko Kalin Golob.
Prvi znani profesionalni tolmači so delovali v starem Egiptu in so se imenovali dragomani. Staro egipčanske dinastije so jih izobraževale za trgovinske, vojaške, upravno-administrativne in religiozne namene. Konferenčno simultano tolmačenje, kakršno poznamo danes, pa se je v praksi začelo uveljavljati po 2. svetovni vojni na nürnberških procesih, torej na sojenju nacističnim vojnim zločincem. Pri nas za uveljavljanje standardov, načel in razmer za delo tolmačev skrbi Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije - letos zaznamuje 40-letnico delovanja. Gostja v Jezikovnih pogovorih je predsednica tega združenja, Jana Veber.
Na Ta veseli dan kulture – Prešernov rojstni dan – smo prisluhnili pogovoru s prešernoslovcem, akademikom dr. Borisom Paternujem. Govorili smo o aktualnosti Prešernove jezikovne strategije, ki med drugim velja za estetsko promocijo slovenskega jezika.
V Evropskem programu znanstvenih in tehnoloških raziskav, imenovanem COST, 25 držav sodeluje pri projektu, ki odpira nove razmisleke o digitalnem slovaropisju v Evropi. Slovenska predstavnika v upravnem odboru projekta sta dr. Simon Krek in dr. Iztok Kosem. Z njima smo se pogovarjali o aktualnih smernicah in prelomnosti prehoda slovarjev iz papirnate v digitalno obliko ter se vprašali, kje je na tem področju Slovenija.
Na večer pred 200-to obletnico rojstva Franca Miklošiča smo opisali življenjsko delo in osebnost tega veleuma 19. stoletja. Na podlagi doslej neznanih dokumentov iz dunajskega univerzitetnega arhiva in spominskih zapisov je literarni zgodovinar Tone Smolej predstavil študijska leta slovenskih pisateljev pri Miklošiču, jezikoslovec Marko Jesenšek pa se je dotaknil najpomembnejših poudarkov Miklošičevega dela.
V čem je čar, izziv in poslanstvo napovedovalskega poklica?To smo vprašali letošnje nagrajence Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Kristalni mikrofon za življenjsko delo je dobila Ida Baš, za izjemne uspehe pa Jasna Rodošek. Priznanje Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca je prejel Miha Zor.
V Nemčiji so odkrili najbolje ohranjeni izvod Cerkovne ordninge Primoža Trubarja. Gre za izjemno odkritje, saj je bil do pred tem znan le en ohranjeni izvod, ki je v slabšem stanju in ga hrani Vatikanska apostolska knjižnica. Cerkovna ordninga ima veliko zgodovinsko vrednost, gre namreč za prvo natisnjeno delo v slovenščini napisano zgolj za intelektualce. O okoliščinah odkritja z dr. Kozmo Ahačičem vodjo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ki mu je bilo zaupano preverjanje verodostojnosti te najdbe.
Trubarjeva razlagalna besedila kažejo izredno jezikovno kompetenco. Od kod Primožu Trubarju ubesedovalna spretnost in razlagalna iznajdljivost? V čem je njegova izvirnost razlagalnih besedil? Kako je bila razvita skladnja v obdobju pred 16. stoletjem? O tem v Jezikovnih pogovorih pred praznikom dneva reformacije z dr. Martino Orožen, ki sodi med najboljše poznavalke razvoja slovenskega jezika. Pogovarja se Aleksander Čobec.
Neveljaven email naslov