Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitekture
Baba je pri kozolcu temelj, na kraškem območju pa je baba zaključni kamen na vrhu konstrukcije. V prvem primeru baba »nosi«, v drugem pa »sedi« na zgradbi. O pomenih besedja slovenske domačijske arhitekture, ki pričuje o kulturi svojega časa, smo se pogovarjali z Borutom Juvancem in Domnom Zupančičem, avtorjema tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitekture (ponovitev oddaje).
762 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Iz tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitekture
Baba je pri kozolcu temelj, na kraškem območju pa je baba zaključni kamen na vrhu konstrukcije. V prvem primeru baba »nosi«, v drugem pa »sedi« na zgradbi. O pomenih besedja slovenske domačijske arhitekture, ki pričuje o kulturi svojega časa, smo se pogovarjali z Borutom Juvancem in Domnom Zupančičem, avtorjema tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitekture (ponovitev oddaje).
Slovenska matica je bila pred 150-leti ustanovljena z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela, dvigovala raven izobraženosti in znanja ter ustvarjala slovensko terminologijo. V Jezikovnih pogovorih smo se vprašali, koliko je bil razvoj slovenskega jezika temeljni motiv za ustanovitev Slovenske matice, ki jo imenujejo tudi mati slovenskega naroda. Gost oddaje je BIL predsednik Milček Komelj. Z njim smo se še pogovarjali prihodnosti Slovenske matice v obdobju globalizacije in njenem nezavidljivem finančnem položaju.
»Slovenščino sem doživljal kot nekaj lepega, velikega in izrednega že od 3. razreda osnovne šole,« je dejal akademik dr. Jože Toporišič na Radiu Ljubljana leta 1970. Takrat je bil izredni profesor za slovenski knjižni jezik na Univerzi v Ljubljani, v oddaji pa je predstavil svojo dotedanjo znanstveno pot, delo v fonetičnem laboratoriju in kako mu je pisanje Slovenskega knjižnega jezika za 6 let prevzelo pretežni del ustvarjalne energije. Profesor Toporišič je večkrat sodeloval v oddaji Jezikovni pogovori. Na dan njegovega pogreba smo ponovili pogovor, ki ga je pripravil Ciril Stani, posnela ga je Gabriela Čepič, izvedla pa Breda Hieng. Vir fotografije: commons.wikimedia.org
Smučanje ni le del slovenske športne identitete, ampak tudi jezikovne. To dokazuje Slovenski smučarski slovar, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Smučarska zveza Slovenije. Gre za obsežno delo, kakršnega niti večji narodi, ki veljajo za smučarske velesile, nimajo. O nastajanju in njegovi vsebini z Ljudmilo Bokal, urednico slovarja, in z Alešem Gučkom, njegovim pobudnikom.
Na več kot petdesetih univerzah po svetu, kjer delujejo lektorati in potekajo študiji slovenščine, potekajo Svetovni dnevi slovenskega jezika. Gre za obsežen mednarodni kulturnopromocijski projekt, ki so ga pripravili v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V Jezikovnih pogovorih smo poklicali v Peking in Budimpešto, o samem projektu pa smo se pogovarjali z Mojco Nidorfer Šiškovič.
Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe in naglušne osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. V preteklosti je bil prepovedan, gluhim osebam pa so celo vezali roke, da ne bi z njimi kretali. Ob prvem dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki je v petek 14. novembra potekal pod motom Moje roke so moj jezik, smo osvetlili značilnosti tega jezika, se vprašali, kakšne so razlike pri znakovnem jeziku med različnimi narodi in kako hitro se ga da naučiti. Skoraj vsak človek naj bi že znal 500 kretenj. Vir fotografije: theguardian.com
Kakor ni dveh identičnih prstnih odtisov, tako tudi ni dveh enakih pisav. Kot navajajo grafologi, pisava odseva celotni psihofizični ustroj človeka. Na prvi pogled ta misel vzbuja strah, saj s podpisom pustimo svoje sledove na številnih javnih krajih. Verjetno pa le ni tako preprosto, da bi lahko razkrili najbolj skrite kotičke naše duše tudi ob podpisu dokumentov in besedil. Kaj resnično lahko izvemo iz pisave? V kolikšnem obsegu se je mogoče grafologije izučiti, smo vprašali avtorico knjige Skrivnosti pisave Jožico Leskovar in sodnega izvedenca za preiskovanje pisav Boruta Pogačnika. Vir fotografije: subscribe.ru
Prevajanje za filme opisujejo kot lovljenje ravnotežja na vrvi. Gre namreč za kompleksno prevajanje, ki ni omejeno le na prenos pisnega ali govorjenega besedila iz izhodiščnega v ciljni jezik. Podnapisi ali podnaslovi, kot jim tudi pravijo, ne morejo obstajati neodvisno, brez slike in zvočne podlage. Le skupaj z vidnimi, govornimi in zvočnimi dražljaji lahko ustvarijo razumljivost in užitek ob gledanju filma, ob tem pa morajo poskrbeti za to, da je napor pri procesiranju vseh informacij čim manjši. V Jezikovnih pogovorih smo se spraševali o strategijah filmskega prevajanja. Gostji sta bili prevajalki Ana Bohte in Barbara Müller. Na fotografiji primer napake v prevodu. Prevajalec je pri prevodu termina Silicon Valley uporabil Silikonska, namesto Silicijeva dolina. Vir: prevodialkemist.si
Na spletu je prosto dostopen nov slovarski portal Fran, ki ga avtorji imenujejo »google slovenskih slovarjev«. Uporaben je tako za zahtevnejše namene, kot so razlage znanstvenih izrazov, ali pa za preprostejše, kot je pomoč pri reševanju križanke. Fran obsega 20 slovarjev z več kot pol milijona slovarskih opisov, ki prikazujejo slovenščino od 16. stoletja do danes. Poleg tega vsebuje še dialektološki atlas, dve svetovalnici in je povezan z različnimi jezikovnimi zbirkami ter korpusi. O tem, kaj vse Fran zmore, smo se pogovarjali z njegovim urednikom dr. Kozmo Ahačičem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vir fotografije: Vir fotografije: timeshighereducation.co.uk
Najnovejša izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika združuje znanje več generacij jezikoslovcev. Od izdaje prve od petih knjig je minilo štiriinštirideset let; če bi ga pripravljal en sam človek, bi ga izdeloval 500 let oziroma skoraj milijon ur. V Jezikovnih pogovorih smo pogledali, kako so svoj slovar v najzgodnejših začetkih pripravljali Francozi, se vprašali, kako slovar skupaj z enciklopedijo in atlasom zaokrožuje vednost o Sloveniji in pregledali njegovo najnovejše besedje. Vir fotografije: Mladinska knjiga
Ob 80-letnici Slavističnega društva Slovenije smo se o pomembnejših mejnikih društva pogovarjali s prejšnjo predsednico dr. Božo Krakar Vogel in novo predsednico dr. Andrejo Žele. Med drugim smo se uzrli tudi v čas oblikovanja naše samostojne države, v katerem je odmevno vlogo odigrala društvena akcija slovenščina v javnosti. Vir fotografije: pixbay.com
Na letošnji lingvistični olimpijadi, ki je potekala v Pekingu, je Slovenija dobila srebrno medaljo. Priborila jo je Lara Jerman. V Jezikovnih pogovorih smo se s slovensko ekipo pogovarjali o tekmovanju na lingvistični olimpijadi, na kateri je odločilna sposobnost logičnega razumevanja sistema jezika. Na fotografiji slovenska ekipa na lingvistični olimpijadi v Pekingu: Lara Jerman (ŠC Rudolfa Maistra Kamnik), Teja Močnik (Škofijska klasična gimnazija), Vivian Mohr (II. gimnazija Maribor) in Uroš Prešern (Gimnazija Novo mesto). Uroš je prejel pohvalo. Vir: Osebni arhiv Lare Jerman
Ustanovitev lektorata za slovenski jezik na Karlovi univerzi v Pragi je bila v veliki meri odvisna od entuziazma Jožefa Skrbinška. Ko mu je Ministrstvo za uk in bogočastje pred sto leti izdalo potrdilo za poučevanje na praški univerzi, je postavilo tudi pogoj, da si poišče delovno mesto, od katerega bo lahko živel, ker mu ministrstvo plače ne more priskrbeti. Če sklepamo po njegovi narodni zavesti, je nalogo brez pomisleka sprejel. O delu tega zanimivega Slovenca, ki je med 1. svetovno vojno za ranjene slovenske vojake zbiral slovenske knjige, smo se pogovarjali z Andrejem Šurlo, učiteljem slovenskega jezika na Katedri za južnoslovanske in balkanistične študije na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Na fotografiji pečat Karlove univerze v Pragi, vir: Wikipedia
Ali je rodilnik pri zanikanju ogrožena vrsta? Ali bi se morali zganiti in mu dati več besede? Kako lahko izumrtje rodilnika pri zanikanju vpliva na druge besedne vrste v našem jezikovnem ekosistemu? O tem smo se pogovarjali z ustanoviteljicama Skupine za ohranjanje rodilnika pri zanikanju na družabnem omrežju Facebook Nežo Sečnik in Ano Urbanc, gostili pa smo tudi dr. Hotimirja Tivadarja, člana Pravopisne komisije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Vir fotografije: blogs.stlukesct.org
Z novim šolskim letom se postopoma uvaja prvi obvezni tuji jezik v drugi razred osnovnih šol. Kaj to pomeni za šole in šolarje? Kako so se na uvajanje odzvale posamezne slovenske regije? Kakšne so mednarodne smernice uvajanja tujih jezikov v osnovne šole? O tem smo se pogovarjali z magistrico Katico Pevec Semec z Oddelka za osnovno šolo na Zavodu za šolstvo in doktorico Karmen Pižorn, docentko za didaktiko angleščine na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Vir fotografije: poliglotti4.eu
Primož Trubar se je vrnil iz izgnanstva in pred 450 leti na Kranjskem dokončal Cerkovno ordningo. Zakaj je bil kljub svoji starosti tako motiviran, da se vrne in napiše delo, ki vzpostavlja slovenščino kot jezik vseh cerkvenih obredov? V Jezikovnih pogovorih smo osvetlili zgodovinske okoliščine nastanka tega njegovega dela, ki je razstavljeno v Narodni in univerzitetni knjižnici. Za razstavo, naslovljeno Cerkev slovenskega jezika, so Nemci posodili izvorni izvod, ki so ga lani nepričakovano odkrili v mestnem arhivu v Memmingenu. Gost oddaje je dr. Jonatan Vinkler, urednik Trubarjevih zbranih del. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Prvo delo v slovenskem jeziku, ki je bilo namenjeno samo intelektualnemu bralcu, se je za en mesec vrnilo v Slovenijo. Izvod Cerkovne ordninge Primoža Trubarja, ki so ga lani nepričakovano odkrili v Memmingenu v Nemčiji, bo od četrtka, 4. septembra 2014, na ogled na razstavi Cerkev slovenskega jezika, ki jo pripravljajo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V Jezikovnih pogovorih bomo osvetlili prizadevanja, da je to delo, ki velja za spomenik slovenskemu jeziku, prišlo v Ljubljano, in možnost, da bi ga od Nemčije odkupili. Vir fotografije: Ministrstvo za kulturo
Rokopis katoliškega duhovnika Adama Skalarja velja za vezni člen jezikovnega knjižnega oblikovanja v gorenjskem narečnem prostoru. Skupaj z rokopisoma iz pražupnije Kranj zapolnjuje navidezno štiri stoletno praznino med Rateško-celovškim rokopisom in natisnjenimi deli Mihaela Paglovca. O značilnostih Skalarjevega rokopisa, ki je nastal v 17. stoletju in njegovem pomenu za razvoj knjižnega jezika smo se pogovarjali z dr. Martin Orožen. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec. Vir fotografije: spletna stran Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja
Na odnos do branja vpliva poleg pismenosti in knjižnih naklad tudi posameznikov življenjski slog, navade in običaji. Zakaj je bilo v antiki branje na slabem glasu? Kdaj se je uveljavilo tiho branje? S kakšnimi navodili so v preteklosti spodbujali k branju širšo javnost? O zgodovini branja in bralnih navadah v oddaji Jezikovni pogovori z doktorico Anjo Dular, vodjo knjižnice Narodnega muzeja Slovenije. Vir fotografije: blogspot.com
Ali bi si do pravilnejše rabe slovenščine raje pomagali s Facebookom kot pa s slovarjem slovenskega knjižnega jezika ali s pravopisom? Čeprav se morda komu zdi čudno, se to že dogaja, saj na tem socialnem omrežju obstajajo skupine, ki dajejo jezikovne nasvete, opozarjajo na jezikovne napake v medijih, oglasih in drugih javnih mestih ali pa zgolj obveščajo o jezikovnih zanimivostih in aktualnih dogodkih. Imenujejo se Razgibane vejice, Pazi na jezik, Za vsaj približno pravilno rabo slovenščine, Skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju in Jezikovalci. Gostili smo nekaj urednikov teh skupin, ki jim je to delo v veliko veselje. Vir fotografije: www.cephlasparks.com
Elektronsko sporazumevanje se je v dvajsetih letih uveljavilo tudi pri nas, saj je polovica Slovencev uporabnikov interneta, skoraj 40 odstotkov pa jih uporablja Facebook. To število bo v prihodnosti še večje, kar pa bo vplivalo tudi na uveljavljeno podobo jezika, saj ima elektronsko sporazumevanje svoje posebnosti in zakonitosti. Kako bo oblikovalo podobo slovenskega jezika? Ali se bomo v prihodnosti učili drugačnih pravil in slovnice? Kaj se bo zgodilo s knjižno normo? se bomo spraševali skupaj z dr. Mojco Nidorfer Šiškovič, vodjo strokovne službe na Centru za slovenščino kot drugi tuji jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. Vir fotografije: http://www.ferviddesigns.com/blog.html
Neveljaven email naslov