Dober govornik bi moral biti dober človek, ki je vešč govorjenja, je menil Mark Fabij Kvintilijan

»Zame naj bo torej govornik, ki ga skušam oblikovati, po opredelitvi Marka Katona ʹdober človek, vešč govorjenjaʹ. Toda predvsem naj bo naš govornik tisto, kar je Katon postavil na mesto in je tudi po naravi pomembnejše in večje: dober človek. To velja prvič zato, ker bi bila, če bi se moč govorništva izkoriščala v zle namene, govorniška zmožnost v javnem in zasebnem življenju nekaj najbolj uničujočega … potem bi pač bilo bolje, da bi se rodili nemi in čisto brez razuma, kakor da bi darove previdnosti izkoriščali drug drugemu v pogubo.« Mark Fabij Kvintilijan, Šola govorništva.

Čeprav se nam zdijo Kvintilijanove besede iz nekega drugega časa, ko je bila vera v človeka in v njegovo zmožnost za dobro večja kot danes, pa verjetno v predvolilnih soočenjih, vsaj podzavestno, mnogi iščemo dobrega človeka, ne glede na to, kako naivno se to sliši in ne glede na to, kako različni so naši pogledi na to, kaj je dobro. Večina volivk in volivcev bo verjetno dala glas tistemu, za katerega bodo verjeli, da lahko naredi nekaj dobrega za skupnost.

O retoriki predvolilnih soočenj smo se pogovarjali z učiteljem retorike dr. Zdravkom Zupančičem. V letošnjem super volilnem letu, ko bomo volivke in volivci lahko odšli na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve, je pri založbi Šola retorike izšla njegova knjiga Politikaka: Slovenska politika v pesmi in besedi.