Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da so meje našega jezika meje našega sveta, velja v primeru eksonimov dobesedno. Pred leti Moldavija ni želela podpisati sporazuma s Slovenijo, ker je vztrajala, da se ime države v sporazumu zapiše Moldova in ne Moldavija. Na primeru določanja slovensko-hrvaške meje je hrvaška stran vztrajala pri preimenovanju Piranskega zaliva v Savudrijsko uvalo oziroma valo. Turčija pa po novem zahteva, da se v mednarodnih pogodbah uporablja turški zapis države Turkiye. Reševanju podobnih primerov je bilo namenjeno mednarodno srečanje Delovne skupine za eksonime in Delovne skupine za toponimsko terminologijo OZN, ki ga je v Ljubljani pripravil Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. O najtrših orehih, s katerimi so se srečali strokovnjaki, smo se pogovarjali z dr. Matjažem Geršičem, namestnikom predstojnika geografskega inštituta. Vir fotografije: Pixabay.
750 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Da so meje našega jezika meje našega sveta, velja v primeru eksonimov dobesedno. Pred leti Moldavija ni želela podpisati sporazuma s Slovenijo, ker je vztrajala, da se ime države v sporazumu zapiše Moldova in ne Moldavija. Na primeru določanja slovensko-hrvaške meje je hrvaška stran vztrajala pri preimenovanju Piranskega zaliva v Savudrijsko uvalo oziroma valo. Turčija pa po novem zahteva, da se v mednarodnih pogodbah uporablja turški zapis države Turkiye. Reševanju podobnih primerov je bilo namenjeno mednarodno srečanje Delovne skupine za eksonime in Delovne skupine za toponimsko terminologijo OZN, ki ga je v Ljubljani pripravil Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. O najtrših orehih, s katerimi so se srečali strokovnjaki, smo se pogovarjali z dr. Matjažem Geršičem, namestnikom predstojnika geografskega inštituta. Vir fotografije: Pixabay.
Slovenci smo po bralni pismenosti v spodnjem povprečju. Nimamo veliko dobrih bralcev, veliko pa imamo slabih. Solidne rezultate dosegamo le na temeljni ravni, najnižji, ki omogoča delovanje v družbi. Pri ukrepih za izboljšanje tega področja bi se lahko zgledovali pri Estoniji. Ta baltska država je po ekonomskih kazalnikih primerljiva z našo, sodi pa med najuspešnejše po bralni pismenosti. Estonski zgled pismenosti nam je predstavil prof. dr. Igor Saksida s pedagoške fakultete v Ljubljani.
17. Evropski dan judovske kulture je potekal pod motom »Judovski jeziki«. Judje so kot eden izmed najbolj razseljenih narodov po svetu izjemno jezikovno raznoliki. Po svetu so začeli govoriti jezik domačinov, kamor so se priselili, ali pa so pod vplivom okolja razvili popolnoma nov jezik. Med seboj so se tako sporazumevali v aramejščini, grščini, jidišu, ladinu, tatu, jevanitu in številnih drugih jezikih. Ob tem pa so do danes ohranili svoj temeljni jezik, ki je hebrejščina. Kako je hebrejski jezik preživel vse vplive, ki so jim bili podvrženi Judje skozi stoletja, nam je predstavil akademik dr. Jože Krašovec, biblicist in poznavalec judovske kulture.
Pravijo, da imamo skoraj vsi Slovenci kmečke korenine. Morda to potrjuje beseda domovina, ki je eno od narečnih poimenovanj za kmetijo. Kmetija se v slovenskih narečjih med drugim imenuje tudi gazdija, pavrnija, havženga, maseljc in kimetija, najpogosteje pa grunt. Kaj vse skriva besedje iz tematskega sklopa kmetija, ki mu je namenjena druga knjiga Slovenskega lingvističnega atlasa, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Jožico Škofic, glavno urednico tega monumentalnega jezikoslovnega dela.
Digitalni register slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja na medmrežju prvič omogoča na enem mestu neposreden vpogled v slovensko rokopisno slovstvo baročne in razsvetljenske dobe širši javnosti. Ali odpira nov pogled na literarno, duhovno in jezikovno zgodovino Slovencev?
Retoromani so idealni primer, kako se ohranja evropska jezikovna raznovrstnost. Prvo priznanje retoromanščine sega v leto 1830. Drugače pa je z drugimi manjšimi jeziki na območju Alp. Za še posebno trdoživ jezik se je izkazala ladinščina. V oddaji smo se osredotočili na ohranjanje alpske jezikovne raznolikosti. Gost je bil zgodovinar in antropolog Klemen Jelinčič Boeta. Pogovor je vodil Goran Dekleva
Alpe, največji gorski masiv v Evropi, ki se v dolgem loku od Monaca na skrajnem jugozahodu do predmestij Dunaja na skrajnem severovzhodu pne čez osem držav, je danes dom kakim 14 milijonom ljudi. Večina med njimi seveda govori francosko, italijansko, nemško in slovensko, toda specifična alpska topografija je ustvarila idealne pogoje za nastanek in ohranitev številnih majhnih jezikov in težko razumljivih narečij, okrog katerih so se sčasoma oblikovale posebne kulturne identitete, ki danes, čeprav so na prepihu vetrov globalizacije, še vedno pomembno bogatijo alpsko regijo. Gost oddaje je zgodovinar in antropolog dr. Klemen Jelinčič Boeta.
Srednješolci in študentje so na poletni šoli spletne slovenščine JANES raziskovali slovenščino z najsodobnejšimi viri, tehnologijami in metodami, razvitimi v okviru projekta Viri, orodja in metode za raziskovanje nestandardne spletne slovenščine (http://nl.ijs.si/janes/). Tako so dobili empirični vpogled v stanje slovenščine na spletu. Za marsikoga je bila presenetljiva ugotovitev, da je velik del besedil na Twitterju zapisan v pravilni standardni slovenščini. Gostje oddaje so bili udeleženci in predavatelji poletne šole: študenta Zoran Fijavž in Gašper Pesek ter doc. dr. Darja Fišer, asist. dr. Damjan Popič in asist. Jaka Čibej s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Besedo ful danes uporabljajo vse generacije, tudi dedki in babice. V slovenščini se je začela pojavljati v zgodnjih devetdesetih letih, k nam pa ni prišla neposredno iz angleščine, ampak je naredila ovinek skozi hrvaščino. Na svoji poti je izposojenka ful doživela toliko sprememb, da je sedanji slovenski pomen Američanom nejasen. O fenomenu te besede z jezikoslovcem Luigijem Pulvirentijem.
V zvezi z novelo visokošolskega zakona, ki razširja možnosti za predavanja v tujem jeziku, se je vnel jezikovni boj. Nasprotniki napovedujejo amandmaje, ustavno presojo in, če bo treba, tudi referendum. Kakšen je od zunaj pogled na to žgoče jezikovno-politično vprašanje? Gost je bil profesor Zlatko Skrbiš, prorektor univerze Monash v Avstraliji. Pogovor je vodil Urban Tarman.
Kako uvajati angleščino kot jezik akademskega poučevanja in raziskovanja? Kako vrednotiti pretok znanja v globalizirani znanosti in ohraniti jezikovno pestrost? Do teh žgočih jezikovno-političnih vprašanj se je Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov opredelila s Firenško resolucijo. O ugotovitvah in smernicah tega dokumenta ponovno v pogovoru z dr. Simono Bergoč, vodjo Službe za slovenski jezik ministrstva za kulturo.
Na slovenskih univerzah je trenutno pet odstotkov stalnih tujih študentov in dva odstotka tujih predavateljev. V prihodnje bi se njihov delež lahko dvignil na minimalno 15 odstotkov, je dejal rektor univerze v Ljubljani Ivan Svetlik. Z njim smo se pogovarjali o spremembah visokošolskega zakona, ki širijo možnost za predavanja v angleškem jeziku.
V državnem svetu so se soočili predlagatelji in nasprotniki sprememb visokošolskega zakona, ki širijo možnosti za predavanja v angleškem jeziku. Njihova stališča so v nasprotju, eni opozarjajo na konec slovenskega znanstvenega jezika, drugi zagovarjajo večjo odprtost slovenskih univerz. Med govorci sta bila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in prorektor Univerze v Mariboru Marko Jesenšek.
Pri preseganju etničnih konfliktov je lahko v veliko pomoč ozaveščeno sporazumevanje. Z upoštevanjem jezikovnih obrazcev, pri katerih uporabimo besede včasih, morda in po mojem mnenju, lahko sogovorniku damo večjo vrednost. V veliko pomoč je ob tem literatura, ki prikazuje pristne življenjske razmere. Gostja oddaje je prof. dr. Vesna Mikolič, ki deluje na Znanstveno-raziskovalnem središču in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Tovrsten model podaja v svoji knjigi Etnična identiteta in medkulturna ozaveščenost pri sodobnem jezikovnem pouku. Model Tilka za preseganje etničnih konfliktov.
Napovedane spremembe Zakona o visokem šolstvu, ki uvajajo predavanja v angleškem jeziku, so sprožile negativen odziv v delu slovenske javnosti. Odzivi dajejo vtis, kot da so eni proti povezovanju visokega šolstva s tujino, druge pa označujejo za grobarje slovenskega jezika. Pa je res tako? Gosta oddaje sta dr. Stojan Sorčan, generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo in dr. Zoran Božič, predsednik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport v Državnem svetu.
Gost je bil minister za kulturo Anton Peršak. Z njim smo se pogovarjali o napovedanih spremembah Zakona o visokem šolstvu, ki odpirajo možnosti za predavanja na slovenskih univerzah v tujem jeziku. Spremembam nasprotujejo v Društvu slovenskih pisateljev, na spletu pa se je oblikovala peticija Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki ima trenutno okrog pet tisoč podpisov podpore.
Med zakladnicami znanja, ki jih strokovnjaki redno uporabljajo pri svojem delu, so tudi terminološki slovarji. Te lahko dopolnjujejo z enciklopedijami in leksikoni ter na tako zaokrožijo vedenje. Kako priti do znanja, ki se skriva v različnih priročnikih? Kakšne informacije lahko pričakujemo od njih? Kakšna je njihova širša uporabna vrednost? Gostja oddaje je dr. Mojca Žagar Karer, znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Med drugo svetovno vojno so madžarske okupacijske oblasti Avgustu Pavlu naročile, da napiše slovnico vendskega jezika. Z njo so želeli Madžari dobiti znanstveno delo, ki bi dokazovalo neslovenskost prekmurskega jezika in bi opozorilo na posebni, od slovenščine neodvisni vendski jezik. S tem bi dobili ideološko napisano jezikoslovno delo, ki bi podpiralo priključitev Prekmurja madžarski. Avgust Pavel pa njihovih pričakovanj ni izpolnil. Dokončal je dolgoletno delo in napisal slovnico prekmurskega (knjižnega) jezika, kar so promadžarsko usmerjeni cenzorji prepoznali, zato so njen natis zaustavili. Gre za prvo znanstveno slovnico prekmurščine s čemer je ta jezik prvič normiran in predpisan. Pavel je s slovnico postavil jezikovni spomenik in temelj za ohranitev prekmurskega jezika. O okoliščinah nastanka Prekmurske slovenske slovnice in pomena tega dela za zgodovino slovenskega knjižnega jezika ponovno s prof. dr. Markom Jesenškom.
Rokopisna pesmarica iz Rakol pri Tinjah na Koroškem je bila napisana v prelomnem obdobju oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, v 19. stoletju. Gre za rokopis, ki odkriva razvitost leposlovne jezikovne zvrsti iz starejših obdobij v koroški deželi, vsebuje pa zbirko cerkvenih pesmi s prvinami rožanščine in podjunščine. V oddaji Jezikovni pogovori smo skupaj z prof. dr. Martino Orožen znova razmišljali o pomenu in značilnostih Tinjskega rokopisa, ki velja za jezikovni spomenik.
Prostorska zakonodaja se vsakih nekaj let spremeni. Življenjska doba izrazov na področju prostorskega in okoljskega prava je lahko zelo kratka, ponovne spremembe pa povzročijo zmedo v načrtovanju. To zmedo bi lahko pomagal reševati Urbanistični terminološki slovar, na katerega smo čakali pet desetletij. V preteklosti je bilo že več poskusov, da bi napisali to delo, a se strokovnjaki niso mogli poenotiti pri posamičnih izrazih. V oddaji smo pregledali konkretne besede in se ozrli v zgodovino slovenske urbanistične terminologije. Gosta sta bila Breda Mihelič in Matej Nikšič, ki sta uredila Urbanistični terminološki slovar.
V zadnjem času se vse bolj kaže, da narodna in jezikovna identiteta ni nujno jasna in enoznačna. Vedno več je govora o hibridni identiteti, o posebnih dinamikah na narodnostnem in jezikovnem področju. Kakšne so te dinamike med govorci slovenskega jezika v Italiji, se bomo pogovarjali z Matejko Grgič, avtorico znanstvene monografije Jezik: sistem, sredstvo in simbol – Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji.
Neveljaven email naslov