Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik Božo Vodušek je leta 1955 zapisal, da smo Slovenci narod prevajalcev. Zgodovina slovenskega prevajanja je izjemna, saj sega od Brižinskih spomenikov dalje. To zgodovino bo mogoče zdaj spoznavati v obsežnem delu, ki ga je izdala Filozofska fakulteta v Ljubljani, na dvodnevni konferenci pa ga je predstavilo 40 strokovnjakov. Gostja oddaje je glavna urednica Zgodovine slovenskega literarnega prevoda prof. dr. Nike Kocijančič (foto: hildeaj / Pixabay).
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Pesnik Božo Vodušek je leta 1955 zapisal, da smo Slovenci narod prevajalcev. Zgodovina slovenskega prevajanja je izjemna, saj sega od Brižinskih spomenikov dalje. To zgodovino bo mogoče zdaj spoznavati v obsežnem delu, ki ga je izdala Filozofska fakulteta v Ljubljani, na dvodnevni konferenci pa ga je predstavilo 40 strokovnjakov. Gostja oddaje je glavna urednica Zgodovine slovenskega literarnega prevoda prof. dr. Nike Kocijančič (foto: hildeaj / Pixabay).
Ob svetovnem dnevu romskega jezika smo obiskali osnovno šolo Frana Metelka v Škocjanu. Na njej izvajajo projekt Sveta Evrope za eksperimentiranje z romsko-plurilingvalno politiko (RPPE). Njegov namen je raziskati možne vloge romskega jezika pri vključevanju romskih učencev v izobraževanje. RPPE vključuje šole iz treh držav članic Sveta Evrope: Grčije, Slovaške in Slovenije.
Romunščina je uradni jezik Romunije in Moldavije. Spada v skupino romanskih jezikov, po nekaterih ocenah pa jo govori od 24 do 28 milijonov ljudi. V Sloveniji ima romunski jezik že dolgo zgodovino, na Filozofski fakulteti v Ljubljani ga poučujejo že 46 let. Ta zanimiv romanski jezik nam bosta v oddaji osvetlili lektorica romunščine, dr. Ioana-Carmen Jieanu in ena izmed nekdanjih študentk romunskega jezika, Klara Rus.
Ali ste vedeli, da je bil prvi slovenski dialog v ameriškem filmu posnet za celovečerni film Naboj za Joeja iz leta 1954? V ljubezenskem prizoru v tem filmu moški izpove ženski ljubezen v več jezikih in eden izmed njih je tudi slovenščina. To nam je povedal naš gost Joe Valenčič, ameriški Slovenec, ki se je z ameriško igralko slovenskega rodu Audrey Totter pogovarjal o prvem slovenskem dialogu v ameriškem filmu. Naš gost nam je predstavil še nekaj drugih primerov prvih slovenskih besed na ameriškem radiu in v filmu. Beseda pa je sicer tekla o slovenščini med ameriškimi Slovenci (foto:Wikipedia).
Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.
Novejši avtomobili, ki se z voznikom ne sporazumevajo v slovenščini, so lahko v nekaterih okoliščinah nevarni za vožnjo. Lahko se zgodi, da voznik ne razume vseh naprednih funkcij, ki mu sporočajo, da z avtomobilom nekaj ni v redu, če ga na to ne opozori v slovenščini. Čeprav voznik meni, da na osnovni ravni dobro razume angleški jezik, to še ne pomeni, da bo razumel vse, kar mu sporočajo napredni sistemi avtomobila. V kolikšni meri imajo sodobni avtomobili možnost izbire slovenskega jezika za multimedijske sisteme in za varnostna obvestila? Kako se na pobudo “slovenščina v avtomobilih”, ki sta jo sprožili Avto-moto zveza Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije, odzivajo avtomobilski zastopniki in uvozniki? Gost pogovora bo Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije, ki jo izdaja Avto-moto zveza Slovenije (foto: Pixabay).
Po več kot šestih letih prizadevanj je slovenščina končno na voljo v Applovih napravah, ki podpirajo uporabniški vmesnik novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18. Ključne so bile spremembe zakona, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU je sicer pred šestimi leti prva opozorila slovenske oblasti, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov. Opozorila so postopno začela dobivati zagon v strokovni javnosti, civilnih gibanjih in medijih, potem pa se je odzvala tudi politika. V slovenščini pa še ne delujejo Applov glasovni pomočnik ali pomočnica Siri, ki je v veliko pomoč tudi slepim in slabovidnim, ter naprave, ki ne omogočajo novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18. A kljub vsemu je narejen prvi korak. O tem, česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Slišali boste ponovitev pogovora, ki smo ga posneli julija po uveljavitvi sprememb Zakona o javni rabi slovenščine.
Če ima jezik težave pri poimenovanju novih pojavov, dogodkov in tehnoloških iznajdb, potem ima težave z vitalnostjo ali živostjo. Med vedami, ki proučujejo, koliko je jezik živ, je besedotvorje. Če govorci zlahka tvorijo nove izraze, potem se jeziku ni treba bati za obstoj, pravi naš gost dr. Boris Kern. K pogovoru smo ga povabili ob 23. mednarodni znanstveni konferenci Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju (vir fotografije: Pixabay).
Glede na rezultate mednarodne raziskave PISA iz leta 2022 je raven bralne pismenosti med slovenskimi petnajstletniki pod povprečjem držav članic OECD. Povprečni dosežek dijakinj in dijakov je za 26 točk nižji kot tisti iz leta 2018 in je najnižji dosežek, odkar se je Slovenija vključila v raziskavo. Ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja smo izpostavili ambiciozni projekt Naša mala knjižnica, pri katerem si prizadevajo dvigniti bralno pismenost. Izvaja ga KUD Sodobnost. Lani je pri njem sodelovalo 34.000 otrok iz slovenskih osnovnih šol in vrtcev. Letos bo potekal tudi na Hrvaškem, v Italiji, Estoniji, Severni Makedoniji, v Grčiji in na Poljskem. Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo Evropske komisije je projektu dodelil naziv Zgodba o uspehu. Vprašali smo se tudi, zakaj se projekti, ki jih namenjamo temu področju, ne odražajo v mednarodnih raziskavah. Gostje: dr. Klavdija Šterman Ivančič, raziskovalka s Pedagoškega inštituta; projekt Naša mala knjižnica pa sta predstavili Katja Kac in Alenka Urh.
Začela se je akcija zbiranja besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence, slovenskega ChatGPT-ja. V nacionalnem projektu PoVeJmO želijo prispevati k razvojni neodvisnosti in napredku jezikovnih tehnologij v slovenščini. Za to pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini, zbrati bo treba 40 milijard besed. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od podjetja OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. O nastajanju velikega jezikovnega modela v slovenščini z vodjo projekta Simonom Krekom s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani.
Na 21. Mednarodni lingvistični olimpijadi v Braziliji so bili slovenski predstavniki izjemno uspešni. Brest Lenarčič s Šolskega centra Rogaška Slatina je osvojil zlato medaljo. Patricia Király z Gimnazije Bežigrad si je priborila srebrno medaljo, na ekipni tekmi pa celotna ekipa bron. Udeleženci mednarodne lingvistične olimpijade tekmujejo v razumevanju sistema neznanega jezika. Letos je bila prva naloga sestavljena iz korjaščine, ki spada v čukotsko-kamčatsko jezikovno skupino in jo govori približno 1665 ljudi na skrajnem vzhodu Sibirije. Brest Lenarčič je kot edini na svetu v celoti rešil nalogo. O nenavadnih nalogah, predvsem pa o genialnosti naših tekmovalcev v pogovoru z Brestom Lenarčičem, Brunom Žižmundom z Gimnazije Želimlje in dr. Simono Klemenčič, vodjo ekipe in članico komisije Mednarodne lingvistične olimpijade. Del ekipe je bila tudi Nives Gošnjak z Gimnazije Velenje.
Medicinska terminologija, nevrolingvistika – tovrstnim temam se posveča Gašper Tonin, doktor medicine ter absolvent slovenistike in splošnega jezikoslovja, ki svoji na prvi pogled povsem različni študijski področji pronicljivo povezuje. Letos je za izjemen študentski dosežek prejel Toporišičevo priznanje. Ob študiju je uspel delovati še kot glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Medicinski razgledi ter kot jezikovni svetovalec pri Slovenskem medicinskem slovarju, pa kot urednik in avtor pri različnih pedagoških ter strokovnih publikacijah. Objavlja znanstvene prispevke, predava na kongresih in okroglih mizah. Na slovenistiki je leta 2021 diplomiral z nalogo Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice, za katero je prejel Dekanovo nagrado Medicinske fakultete, na primerjalni književnosti pa z nalogo Metafora – nevroznanstvena osnova. Navezujoč se na obe temi Gašper Tonin na primer pove, da ''z objavami v slovenskem jeziku krepimo strokovno terminologijo'', metafore pa da so nekaj, brez česar ne moremo, saj so ''mehanizem, vtkan v jezik in mišljenje''.
Na pomoč, gori! Kje gori, kaj gori, kako gori, so informacije, ki so ključne za gasilce in njihove intervencije. Povelja med gasilci morajo biti jasna. Kako na sporazumevanje gasilcev vpliva narečje in pogovorni izrazi? Koliko gasilskega besedja je standardiziranega? O tem v pogovoru z jezikoslovko in gasilko dr. Matejo Jemec Tomazin, ki vodi nastajanje slovenskega gasilskega slovarja. Delo bo prvi tovrstni terminološki slovar na svetu, vir fotografije: STA/Daniel Novakovič (ponovitev).
Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je beseda ful, ki izvira iz angleščine, vendar smo jo dobili po ovinku, iz hrvaščine. Tako Hrvati kot Slovenci jo uporabljamo v enakem pomenu, v srbščini pa pomeni nekaj drugega. Pri besedi ful je tako vprašanje, ali gre za anglicizem ali za hrvatizem. O prepletanju slovenskega in hrvaškega jezika in komičnih situacijah, ki nastanejo zaradi lažnih jezikovnih prijateljev, smo se pogovarjali z dr. Klemnom Lahom, ki uči slovenščino študente na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru (vir fotografije: Pixabay).
Kitajec Yuchen Wang, ki si je nadel slovensko ime Nejc, je bil na pekinški univerzi pred dilemo, ali naj se uči slovensko ali latinsko. Za slovenščino se je odločil, ker bo lažje dobil zaposlitev. Anglež z albanskimi koreninami Yll Buzoku je v Londonu spoznal Slovenko, ki ga je s knjigami in glasbo navdušila za slovenščino. Avstrijka Lisa Rieger želi spoznavati kulturo in jezik slovenske manjšine v Avstriji. Osvald Errath iz Kanalske doline želi poglobiti znanje slovenščine, podobno tudi Maria Alejandra Sraka iz Argentine. Njihovi razlogi za učenje slovenščine so navdihujoči in zanimivi. Posneli smo jih na letošnjem seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo (vir fotografije: Center za slovenščino).
Tudi letos se bodo kot kaže kresala mnenja o formulaciji "večje število tujih študentov". V javni razpravi je predlog Zakona o visokem šolstvu, ki dopušča predavanja v tujem jeziku, če je vanje vpisano "večje število tujih študentov". Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti poudarjajo, da je praksa pokazala, da se kot "večje število tujih študentov" pojmujejo že trije neslovenski, zaradi katerih je moralo potem 30 slovenskih študentov poslušati slovenskega predavatelja v angleščini. Na drugi strani zakon podpira rektorska konferenca in poudarja, da je plod široke razprave vseh deležnikov. Gosta oddaje sta predsednica Rektorske konference in rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar ter akademik prof. dr. Marko Jesenšek (vir fotografije Pixabay).
Storilci kaznivih dejanj lahko na mestu zločina pustijo jezikovne sledi, ki predstavljajo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje je za vsakega človeka tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj odmevnih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil (ponovitev). Vir fotografije: Pixabay.
Ko je pred šestimi leti Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU slovenske oblasti pozvala, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov, ker njene naprave ne omogočajo slovenščine, je bil odziv medel. Bili so celo pomisleki, naj tega ne storijo, saj bi se lahko Apple umaknil iz Slovenije. Po nekaj letih pa je več posameznikov in ustanov začelo opozarjati, da je nedopustno Applu dovoliti, da krši slovensko zakonodajo. Opozorila so zalegla. Ključna so bila tudi zakonska dopolnila, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Iz Appla so sporočili, da bodo letošnjo jesen njihove naprave na voljo v slovenščini. Česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič (fotografija: Pixabay).
81 milijonov ljudi na svetu govori korejsko. Korejščina je uradni jezik v Severni in Južni Koreji, je tudi eden izmed dveh uradnih jezikov v Korejski avtonomni prefekturi Janbian na Kitajskem. Zanimanje za korejski jezik in kulturo tudi v Sloveniji narašča, zato se je pojavila potreba po bolj sistematičnem uvodu v korejščino v obliki učbenika. Za to so poskrbeli pri Znanstveni založbi filozofske fakultete v Ljubljani, pri kateri je lani izšla monografija z naslovom Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje. Avtorji so Maša Žbogar, Eva Vučkovič, Kang Byoung Yoong in Andrej Bekeš, soustanovitelj oddelka za azijske študije na filozofski fakulteti ter zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki bo v oddaji Jezikovni pogovori podrobneje predstavil korejski jezik in omenjeno monografijo (fotografija: Pixabay).
Pri prevajalski službi Evropskega parlamenta so glede rabe umetne inteligence dosledni. Generalni direktor Valter Mavrič je povedal, da če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije, potem za njih ne deluje. Ponosen je, da imajo takšno stališče, saj so tako tudi na tem področju za njih jeziki enakovredni. Poslušajte drugi del pogovora z vodjo Direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, ki je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
Direktorat za prevajanje pri Evropskem parlamentu je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vodi jo Valter Mavrič, ki je tudi najvišji slovenski uradnik v evropskih ustanovah. V prvem delu pogovora nam je predstavil svoje delo, vprašali smo ga tudi, kako to, da se v Evropskem parlamentu povečuje raba angleščine po širjenju Evropske unije in izstopu Združenega kraljestva. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
Neveljaven email naslov