Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Michael E. Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … Slovenski prostor je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiv, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanimivo. Profesorju Bigginsu je Narodna in univerzitetna knjižnica podelila Trubarjevo priznanje za leto 2020, prejšnji teden pa je na predlog Filozofske fakultete v Ljubljani prejel naziv častni senator Univerze v Ljubljani. V oddaji smo ponovili pogovor, ki je nastal ob prejemu Trubarjevega priznanja pred tremi leti.
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Michael E. Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … Slovenski prostor je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiv, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanimivo. Profesorju Bigginsu je Narodna in univerzitetna knjižnica podelila Trubarjevo priznanje za leto 2020, prejšnji teden pa je na predlog Filozofske fakultete v Ljubljani prejel naziv častni senator Univerze v Ljubljani. V oddaji smo ponovili pogovor, ki je nastal ob prejemu Trubarjevega priznanja pred tremi leti.
Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov. Po ocenah Unesca naj bi jih do konca 21. stoletja izumrlo kar 90 odstotkov. Na svetu je sicer okrog 7000 jezikov, med katerimi jih je 500 tik pred izumrtjem, saj jih uporablja le nekaj govorcev. Slovenščina pa sodi po številu govorcev med le pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Slovenščina torej, če jo primerjamo s tisočimi jezikov po svetu, ni majhen jezik in po mnogih kriterijih tudi ni ogrožen jezik. A vendar moramo biti pozorni. Še posebej občutljiva so področja visokega šolstva, gospodarstva in digitalnega okolja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika smo se o kriterijih ogroženosti jezikov pogovarjali z Vodjo službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo Simono Bergoč.
Zvonjenje jezikovno ponazarjamo z besedami bim, bam, bom. Podobno je tudi v drugih jezikih. Ker smo pri nas na tem področju izjemno ustvarjalni, imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel. Gostja oddaje je bila dr. Mojca Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, soavtorica Slovarja zvonjenja in pritrkavanja.
Letos mineva 150 let od smrti Friderika Ireneja Barage, ki velja za »Trubarja severnoameriških Indijancev«. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Indijanci so ga klicali Velika črna halja ali Mekatewikvanaie. Kot Prešernov in Slomškov sodobnik pa je sooblikoval tudi slovenski pripovedni jezik. Gosta oddaje sta bila jezikoslovka dr. Martina Orožen in arheolog dr. Marko Frelih (ponovitev oddaje).
"Lahko delovanje knjižnega jezika primerjamo s turnirskim sistemom tekmovanj? Le zelo od daleč, se mi zdi", je zapisal Marko Stabej v svoji novi knjigi Naj gre za jezik. Kako naj gre za jezik, nam je avtor povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lucija Fatur.
Spletni portal Fran, ki ima 40 tisoč obiskov na dan, njegov urednik Kozma Ahačič pa je bil razglašen za Delovo osebnost leta 2017, je bil zavrnjen na razpisu Ministrstva za kulturo. Zavrnitev je odmevala tudi v javnosti, saj so bili na inštitutu šokirani, celo ogorčeni. Zakaj so bili tako negativno presenečeni, če pa imajo za portal Fran, kot zatrjujejo na Ministrstvu za kulturo, vse pogoje za kakovostno delovanje? V oddajo smo povabili predstavnike Inštituta za slovenski jezik in Ministrstva za kulturo.
Slovenski jezik v državni upravi ni na zavidljivi ravni. Predpisi, ki so objavljeni v Uradnem listu, imajo večkrat napake, te pa se nato zaradi citiranja širijo naprej. Zakaj je tako, smo se pogovarjali z Nevenko Gajšek iz Sektorja za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije.
Neoliberalizem je v kratkem času postal svetovna ideologija, ki pomembno oblikuje današnji čas in ne nazadnje vpliva tudi na jezik kot najpomembnejši element kulture in socializacije. O tem, kako se neoliberalna ideologija kaže v jezikovni rabi, se bomo med drugim v oddaji pogovarjali z mlado raziskovalko na Inštitutu za narodnostna vprašanja Sabino Zorčič. Vir foto: www.flickr.com
Deset finalistk za besedo leta 2017 so: anticepilec, arbitraža, drugi tir, evropski prvaki, kriptovaluta, krožno gospodarstvo, lažna novica, nadlegovanje, projektariat in sprava. Jutri se začenja glasovanje za zmagovalko, več o letošnjem izboru in o drugih besedah, ki niso prišle v finale, kot so besede konopljeglavec, demokratura in ključnik, pa v pogovoru s prof. dr. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je sodeloval v komisiji za izbor besede leta 2017.
Pri oblikovanju slovenske samostojnosti in enotnosti izstopa v zgodovini jezik. Slovenščina je zgodovinsko bolj odločilna pri oblikovanju enotne slovenske identitete kot geografski položaj ali zgodovinska tradicija. Od Primoža Trubarja naprej se je začela vzpostavljati enotna nacionalna zavest, ki je temeljila predvsem na knjižnem jeziku. Zakaj je slovenščina za slovensko enotnost tako pomembna, smo se na državni praznik samostojnosti in enotnosti pogovarjali z akad. prof. dr. Jankom Kosom.
V tokratnih Jezikovnih pogovorih smo pred mikrofonom gostili enega najpomembnejših sodobnih ruskih jezikoslovcev, Vladimirja Aleksandroviča Plungjana, ki se znanstveno posveča slovnični tipologiji, korpusnemu jezikoslovju in teoriji verza. Plungjan je poleg tega tudi eden najpomembnejših raziskovalcev zahodnoafriških in kavkaških jezikov ter član tako ruske kakor evropske akademije znanosti in umetnosti. Kako akademik Plungjan pravzaprav spaja raziskave v polju čiste jezikoslovne teorije s preučevanjem konkretnih jezikov, smo preverjali v oddaji, ki jo je pripravila Goran Dekleva. foto: zapis na brezovem lubju, 13. stoletje, Novgorod, Rusija (Wikipedia)
Dve vrstici, komaj kaj več kot dvajset znakov, nekaj sekund branja – kaj vse je mogoče povedati v filmskem ali televizijskem podnaslovu; o tehniki podnaslovnega prevajanja pa tudi o položaju prevajalcev v tokratni oddaji Jezikovni pogovori. S predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Polono Mertelj se je pogovarjala Staša Grahek.
S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov. Pa so vsi v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine? Gosta sta bila vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Marko Snoj.
Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe in naglušne osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. Tudi ni univerzalen, ampak se med narodi razlikuje. Slovenski znakovni jezik pa je nekaj tako posebnega, da so ga vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Zakaj je tako poseben, smo se ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, pogovarjali z Matjažem Juhartom, sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Politična cenzura preprečuje dostop do informacij, ki jih politična moč razume kot kočljive in nezaželene, saj bi vplivale na kritično razumevanje in drugačen odnos ljudi do določenih poglavij zgodovine, kot ga zahteva oblast. Za časa povojne Jugoslavije, ki se je utemeljila z zmago v NOB – tako naša gostja, prevajalka in publicistka Alenka Puhar – so bila prevodna besedila, ki so tematizirala partizanstvo, pod drobnogledom. Nevralgične točke v njih so črtali in popravili tako, da so bile v skladu z idealistično podobo, ki jo je želela negovati politična moč. Prevajanje pod cenzuro, predvsem na primeru knjige novozelandskega kirurga dr. Lindsayja Rogersa, bomo v tokratni oddaji tako osvetlili v pogovoru z Alenko Puhar, ki trenutno na novo prevaja Rogersovo delo. Oddajo je pripravila Maja Žvokelj, tonsko jo je oblikovala MIrta Berlan.
Tokrat o protestantskem projektu oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, ki je bil pred petimi stoletji utopičen, saj je bil na prvi pogled obsojen na propad.
Čeprav roboti in računalniški programi lahko proizvedejo govor, je še veliko vprašanje, kdaj bodo zmožni pravih pogovorov ali celo vodenja radijskih oddaj. Kako deluje človekova zmožnost inteligentnega razumevanja, je namreč velika skrivnost. Od odgovora na to vprašanje je odvisno delovanje umetne inteligence, pa tudi to, kdaj ima robot zmožnost človekovega inteligentnega razumevanja jezika. O največjih izzivih na tem področju se bomo pogovarjali s prof. dr. Juretom Zupanom, dolgoletnim raziskovalcem na področju računalniške lingvistike. Vir fotografije: wikipedia
Kaj se je dogajalo s srbohrvaščino in jeziki nasledniki po razpadu Jugoslavije, kakšen je bil vpliv družbene moči na jezikovno politiko v na novo nastalih državnih tvorbah in ali je prišlo do kontaminiranja jezikov z različnimi političnimi ideologijami - v tokratnih Jezikovnih pogovorih. O pričujoči temi, ki v grobem kaže odnos med jezikom in politiko v spremenjenih družbenopolitičnih razmerah, v oddaji razmišljata doktorica Vesna Požgaj Hadži in doktorica Tatjana Balažic – Bulc. Pred mikrofon ju je povabila Maja Žvokelj.
Eden osrednjih državnih temeljev je jezik. Ob prizadevanjih Kataloncev za neodvisnost bomo preverili, kako se katalonski jezik uporablja zasebno in javno, kakšne možnosti imajo Katalonci za njegovo rabo in kakšen odnos imata do njega španska oblast in širša javnost. Gostja je Simona Škrabec, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki živi v Barceloni. Vir fotografije: Reuters
Kako je mogoče povezati 80 čustvenčkov, s tujko emotikonov, oziroma čustvenih simbolov z opisnimi stavki v neznanem jeziku? Slovenskim predstavnikom na lingvistični olimpijadi je to uspelo in osvojili so bronasto medaljo. Med 180 tekmovalci iz 29 držav so slovenski dijaki na letošnji lingvistični olimpijadi v Dublinu osvojili še tri posamična odličja. Srebrno je osvojila Anja Zdovc, bronasto Aleksej Jurca in Ana Meta Dolinar - vsi trije so dijaki Gimnazije Bežigrad. Ana Meta Dolinar je osvojila tudi posebno priznanje za najboljšo rešitev. K bronastemu ekipnemu uspehu je pripomogla še Maja Bošnjaković s Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Skupino dijakov, ki so tekmovali v razumevanju besedila, napisanem v njim neznanem jeziku, je spremljala dr. Simona Klemenčič. Gostje oddaje so bili Anja Zdovc, Aleksej Jurca, Simona Klemenčič in Gabrijela Hladnik, članica komisije pri mednarodni lingvistični olimpijadi in članica upravnega odbora Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki omogoča sodelovanje na lingvistični olimpijadi.
V Kanalski dolini na severovzhodu sosednje italijanske dežele Furlanije Julijske krajine živi približno 9 tisoč prebivalcev. Ob Italijanih, Furlanih in Nemcih tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti. Trojezičnost je vsakdanja in običajna, učenje slovenskega jezika za nekaj manj kot 300 otrok v štirih vrtcih in treh osnovnih šolah dolgoletna praksa. Septembra pa se je novo šolsko leto začelo brez pouka slovenščine, saj ni denarja zanj. Kako se je to lahko zgodilo? Odgovore je iskala naša dopisnica Mirjam Muženič.
Neveljaven email naslov