Vojaški psihiater Janez Rugelj je opisal, kako ga je obiskal slovenski višji častnik, doma iz Primorske, ki je bil premeščen v Slovenijo in dobil nalogo, da rezervnim častnikom predava vojaške teme v slovenščini. Takole mu je dejal: »Pred vojno sem moral hoditi v italijansko šolo, po partizanski dobi sem služboval po vsej Jugoslaviji, toda vojaške šole so bile v srbohrvaškem jeziku, v šoli se nisem nikoli učil slovenščine,« se je izpovedal višji častnik in psihiatru potožil: »Zaradi neznanja maternega jezika me je te naloge tako strah, da ves poten komaj spregovorim. Rad bi bil te naloge oproščen.« To je eden izmed primerov, ki govorijo o tem, kakšna tabu tema je bila slovenščina v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi. Ob državnem prazniku dneva samostojnosti in enotnosti se bomo z zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem pogovarjali o tem, kako se je slovenščina uveljavljala kot uradni jezik po drugi svetovni vojni, kako so jo uporabljali naši najopaznejši politiki v nekdanji Jugoslaviji in kakšni so bili primeri protestov proti temu, da je srbohrvaščina imela prednost. Na fotografiji odhod zadnjih vojakov JLA iz Slovenije. Foto: BoBo