Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
767 epizod
767 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Na internetu lahko kdor koli objavi skoraj kar koli. Informacij je toliko, da so neobvladljive, in številne izmed njih so nekakovostne. Za boljše objave usposabljajo študente na oddelku za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Osredotočeni so predvsem na »wikije« – to je žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se pojavila skupaj z Wikipedijo in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. »Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, v katerem informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj kakršnih koli ustanov. Wikiji so metafora za sodobno pismenost in pozitivno utopično vizijo prihodnje družbe,« je zapisal prof. dr. Miran Hladnik. Z njim smo se pogovarjali o pomenu usposabljanja za wikipismenost oziroma za spletno opismenjevanje. Kot pravi sam, ga zavzeto seminarsko delo z Wikipedijo, Wikivirom in Wikiverzo kvalificira za »wikiholika«.
Izraz shuttle diplomacija bi lahko nestrokovnjak razumel, da označuje vesoljsko diplomacijo. A vendar ne gre za nič takšnega. Shuttle diplomacija se je razvila med izraelsko-arabsko vojno v 60-ih in 70-ih letih, v njej pa mediator posreduje (potuje!) med sprtima stranema in skuša doseči sporazum. O posebnostih slovenskega jezika diplomacije, predvsem pa o urejenosti in neurejenosti tega področja, smo se pogovarjali z doc. dr. Boštjanom Udovičem s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Medtem ko na Haitiju večina prebivalstva uporablja kreolski jezik, ima francoščina status elitnega jezika. Skozi kolonialno zgodovino se je utrjevalo prepričanje, da je znanje francoskega jezika za izobraževanje nujno, kreolščina pa je sporazumevalni jezik nepismenih. Francoščina je jezik zakonodaje, izobraževanja in knjižnih izdaj, kreolski jezik pa sporazumevanja. Francoščino aktivno uporablja le deset odstotkov prebivalstva in je za revni sloj nedosegljiv, tuj jezik. Po nekaterih šolah celo prepovedujejo kreolski jezik. Na ta način so še dodatno zmanjšane možnosti za Haitijce, da se izkopljejo iz revščine. O jezikovnih možnostih na Haitiju smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN, ki je v okviru te ustanove pripravila tudi poročilo o Haitiju (ponovitev oddaje).
Pobuda Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi je največja solidarnostna akcija jezikovnih in narodnostnih manjšin v Evropi. Nastala je pri FUEN – Federativni zvezi evropskih narodnosti, v katero je včlanjenih 100 organizacij in predstavlja okoli 400 manjšin. S pobudo si prizadevajo za njihovo enotno zaščito, da ne bodo odvisne le od nacionalnih držav. Za njen uspeh bi bilo treba v vseh državah – članicah Evropske unije do 3. aprila zbrati milijon podpisov, hkrati pa vsaj v sedmih državah članicah preseči določeni prag števila podpisov. Gosta oddaje sta Matic Grmovšek s FUEN in Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev.
Ali imajo gledalci, poslušalci in bralci RTV vsebin pravico do brezhibnega govornega in pisnega podajanja teh vsebin in sploh vrhunske jezikovne ponudbe v programih javnega medijskega servisa? Če to pravico imajo, kako to, da kot taka ni nikjer zapisana, se sprašuje varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski. Z njo smo se pogovarjali o jezikovni politiki na RTV Slovenija in odzivih javnosti.
Poutrinek, vzdejanjenje, vzigravanje, vživetven, to je le nekaj novih slovenskih izrazov, ki jih je ustvaril Branko Gradišnik ob prevajanju knjige Nancy McWilliams Psihoanalitična diagnostika. Zanjo je dobil Jermanovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za najboljši prevod humanističnega besedila iz tujih jezikov v slovenščino. Z Brankom Gradišnikom smo se pogovarjali o izumljanju novih besed, dotaknili smo se bomo zanimivih primerov, kot je beseda multitasking, ki jo je naš gost prevedel v multretiranje.
Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov. Po ocenah Unesca naj bi jih do konca 21. stoletja izumrlo kar 90 odstotkov. Na svetu je sicer okrog 7000 jezikov, med katerimi jih je 500 tik pred izumrtjem, saj jih uporablja le nekaj govorcev. Slovenščina pa sodi po številu govorcev med le pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Slovenščina torej, če jo primerjamo s tisočimi jezikov po svetu, ni majhen jezik in po mnogih kriterijih tudi ni ogrožen jezik. A vendar moramo biti pozorni. Še posebej občutljiva so področja visokega šolstva, gospodarstva in digitalnega okolja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika smo se o kriterijih ogroženosti jezikov pogovarjali z Vodjo službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo Simono Bergoč.
Zvonjenje jezikovno ponazarjamo z besedami bim, bam, bom. Podobno je tudi v drugih jezikih. Ker smo pri nas na tem področju izjemno ustvarjalni, imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel. Gostja oddaje je bila dr. Mojca Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, soavtorica Slovarja zvonjenja in pritrkavanja.
Letos mineva 150 let od smrti Friderika Ireneja Barage, ki velja za »Trubarja severnoameriških Indijancev«. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Indijanci so ga klicali Velika črna halja ali Mekatewikvanaie. Kot Prešernov in Slomškov sodobnik pa je sooblikoval tudi slovenski pripovedni jezik. Gosta oddaje sta bila jezikoslovka dr. Martina Orožen in arheolog dr. Marko Frelih (ponovitev oddaje).
"Lahko delovanje knjižnega jezika primerjamo s turnirskim sistemom tekmovanj? Le zelo od daleč, se mi zdi", je zapisal Marko Stabej v svoji novi knjigi Naj gre za jezik. Kako naj gre za jezik, nam je avtor povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lucija Fatur.
Spletni portal Fran, ki ima 40 tisoč obiskov na dan, njegov urednik Kozma Ahačič pa je bil razglašen za Delovo osebnost leta 2017, je bil zavrnjen na razpisu Ministrstva za kulturo. Zavrnitev je odmevala tudi v javnosti, saj so bili na inštitutu šokirani, celo ogorčeni. Zakaj so bili tako negativno presenečeni, če pa imajo za portal Fran, kot zatrjujejo na Ministrstvu za kulturo, vse pogoje za kakovostno delovanje? V oddajo smo povabili predstavnike Inštituta za slovenski jezik in Ministrstva za kulturo.
Slovenski jezik v državni upravi ni na zavidljivi ravni. Predpisi, ki so objavljeni v Uradnem listu, imajo večkrat napake, te pa se nato zaradi citiranja širijo naprej. Zakaj je tako, smo se pogovarjali z Nevenko Gajšek iz Sektorja za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije.
Neoliberalizem je v kratkem času postal svetovna ideologija, ki pomembno oblikuje današnji čas in ne nazadnje vpliva tudi na jezik kot najpomembnejši element kulture in socializacije. O tem, kako se neoliberalna ideologija kaže v jezikovni rabi, se bomo med drugim v oddaji pogovarjali z mlado raziskovalko na Inštitutu za narodnostna vprašanja Sabino Zorčič. Vir foto: www.flickr.com
Deset finalistk za besedo leta 2017 so: anticepilec, arbitraža, drugi tir, evropski prvaki, kriptovaluta, krožno gospodarstvo, lažna novica, nadlegovanje, projektariat in sprava. Jutri se začenja glasovanje za zmagovalko, več o letošnjem izboru in o drugih besedah, ki niso prišle v finale, kot so besede konopljeglavec, demokratura in ključnik, pa v pogovoru s prof. dr. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je sodeloval v komisiji za izbor besede leta 2017.
Pri oblikovanju slovenske samostojnosti in enotnosti izstopa v zgodovini jezik. Slovenščina je zgodovinsko bolj odločilna pri oblikovanju enotne slovenske identitete kot geografski položaj ali zgodovinska tradicija. Od Primoža Trubarja naprej se je začela vzpostavljati enotna nacionalna zavest, ki je temeljila predvsem na knjižnem jeziku. Zakaj je slovenščina za slovensko enotnost tako pomembna, smo se na državni praznik samostojnosti in enotnosti pogovarjali z akad. prof. dr. Jankom Kosom.
V tokratnih Jezikovnih pogovorih smo pred mikrofonom gostili enega najpomembnejših sodobnih ruskih jezikoslovcev, Vladimirja Aleksandroviča Plungjana, ki se znanstveno posveča slovnični tipologiji, korpusnemu jezikoslovju in teoriji verza. Plungjan je poleg tega tudi eden najpomembnejših raziskovalcev zahodnoafriških in kavkaških jezikov ter član tako ruske kakor evropske akademije znanosti in umetnosti. Kako akademik Plungjan pravzaprav spaja raziskave v polju čiste jezikoslovne teorije s preučevanjem konkretnih jezikov, smo preverjali v oddaji, ki jo je pripravila Goran Dekleva. foto: zapis na brezovem lubju, 13. stoletje, Novgorod, Rusija (Wikipedia)
Dve vrstici, komaj kaj več kot dvajset znakov, nekaj sekund branja – kaj vse je mogoče povedati v filmskem ali televizijskem podnaslovu; o tehniki podnaslovnega prevajanja pa tudi o položaju prevajalcev v tokratni oddaji Jezikovni pogovori. S predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Polono Mertelj se je pogovarjala Staša Grahek.
S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov. Pa so vsi v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine? Gosta sta bila vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Marko Snoj.
Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe in naglušne osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. Tudi ni univerzalen, ampak se med narodi razlikuje. Slovenski znakovni jezik pa je nekaj tako posebnega, da so ga vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Zakaj je tako poseben, smo se ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, pogovarjali z Matjažem Juhartom, sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Politična cenzura preprečuje dostop do informacij, ki jih politična moč razume kot kočljive in nezaželene, saj bi vplivale na kritično razumevanje in drugačen odnos ljudi do določenih poglavij zgodovine, kot ga zahteva oblast. Za časa povojne Jugoslavije, ki se je utemeljila z zmago v NOB – tako naša gostja, prevajalka in publicistka Alenka Puhar – so bila prevodna besedila, ki so tematizirala partizanstvo, pod drobnogledom. Nevralgične točke v njih so črtali in popravili tako, da so bile v skladu z idealistično podobo, ki jo je želela negovati politična moč. Prevajanje pod cenzuro, predvsem na primeru knjige novozelandskega kirurga dr. Lindsayja Rogersa, bomo v tokratni oddaji tako osvetlili v pogovoru z Alenko Puhar, ki trenutno na novo prevaja Rogersovo delo. Oddajo je pripravila Maja Žvokelj, tonsko jo je oblikovala MIrta Berlan.
Neveljaven email naslov