Zgodba tokratne oddaje Junaki našega časa sega v čas renesanse – v leto 1543. Takrat je v švicarskem Baslu izšla morda najbolj prelomna knjiga o anatomiji človeškega telesa vseh časov. Njen avtor je zdravnik in anatom Andreas Vesalius, ki je v svojem anatomskem učbeniku ovrgel približno dvesto napačnih trditev in zmot o človeškem telesu. Med drugim je prvi zapisal, da imamo moški in ženske enako število reber ter s tem oporekal cerkvenim dogmam, ki so stoletja veljale za nedotakljive. Izjemno delo utemeljitelja znanstvene anatomije Andreasa Vesaliusa bodo osvetlili Zvonka Zupanič Slavec in Dean Ravnik z Medicinske fakultete v Ljubljani ter Sonja Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer si neprecenljiv renesančni anatomski učbenik lahko tudi ogledate. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc

Star komaj 29 let je izdal prelomni anatomski učbenik.

Zgodba tokratne oddaje Junaki našega časa sega v čas renesanse – v leto 1543. Takrat je v švicarskem Baslu izšla morda najbolj prelomna knjiga o anatomiji človeškega telesa vseh časov. Njen avtor je zdravnik in anatom Andreas Vesalius, ki je v svojem anatomskem učbeniku De humani corporis fabrica – O zgradbi človeškega telesa ovrgel približno dvesto napačnih trditev in zmot o človeškem telesu.

Med drugim je prvi zapisal, da imamo moški in ženske enako število reber ter s tem oporekal cerkvenim dogmam, ki so stoletja veljale za nedotakljive.

Andreas Vesalius se je rodil leta 1514 na Nizozemskem, šolal se je v Franciji in Italiji, kjer je leta 1537, star komaj 23 let, diplomiral iz medicine na Univerzi v Padovi. O njegovi nadarjenosti govori podatek, da je v Padovi takoj po opravljeni diplomi dobil mesto predstojnika kirurgije in anatomije.  Predaval pa je tudi študentom na Univerzah v Bolonji in Pizi. Študij anatomije človeškega telesa je takrat temeljil na ugotovitvah starih več kot 1300 let, ki jih je postavil antični zdravnik in filozof Galen.

Prelomno Vesaliusovo anatomsko delo je bil temeljni učbenik za študij anatomije več kot 200 let.

Popoln izvod tretje izdaje knjige iz leta 1555 hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V Licejsko knjižnico – predhodnico današnjega NUKa – je knjiga iz Jezuitskega kolegija prišla leta 1774. Že sam pogled na knjigo kaže, da se v stoletjih na njej ni nabiral prah.

Izjemno delo utemeljitelja znanstvene anatomije Andreasa Vesaliusa, umrl je leta 1564, v oddaji Junaki našega časa osvetljujejo Zvonka Zupanič Slavec in Dean Ravnik z Medicinske fakultete v Ljubljani ter Sonja Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer si neprecenljiv renesančni anatomski učbenik De humani corporis fabrica – O zgradbi človeškega telesa na razstavi Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas lahko ogledate in v digitalni obliki tudi prelistate.