Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Člani ustavne komisije bodo po skoraj letu dni nadaljevali razpravo o vpisu pravice do pitne vode v ustavo. Kot kaže je dovolj politične volje za takšno spremembo ustave, ki jo podpira tudi stroka. V državnem zboru je tudi več kot 51 tisoč podpisi, ki jih je zbrala Civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo. Podpisniki zahtevajo zapis pravice do pitne vode v ustavo. To naj bi se po optimističnem scenariju zgodilo že do parlamentarnih počitnic, je v Drugi jutranji kroniki poročala Jolanda Lebar.
Prvi predlog za vpis pravice do čiste pitne vode v ustavo je bil v parlamentarni postopek vložen že pred več kot dvema letoma. Svoje je o njem že povedala strokovna skupina in pripravila predlog besedila novega 70- a člena ustave: v njem bi pisalo da ima vsakdo pravico do pitne vode, vodni viri bi prednostno služili oskrbi prebivalstva s pitno vodo in niso tržno blago. Oskrbo z vodo bi zagotavljala država preko neprofitne javne službe.
Trenutno stanje v Sloveniji je naslednje: domača podjetja imajo 10 vodnih vrtin – tujci – po nakupih Radenske, Costelle, Droge Kolinske, Pivovarne Laško – 28 vrtin. Več kot 70 odstotkov vseh industrijskih vrtin je v rokah multinacionalk. Od 11 novih koncesij – kolikor jih je lani dodelila država – je samo eno dobilo slovenske podjetje: Dana iz Mirne. Podjetja v tuji lasti letno ustekleničijo kar štirikrat več vode kot slovenska.
Sam zapis v ustavo tega ne bo spremenil sam po sebi. Ampak bo treba popraviti zakonodajo, ki ureja podeljevanje koncesij.
O vpisu pravice do vode v ustavo smo obširneje govorili tudi v Studiu ob 17-ih, ki ga je pripravila Nina Slaček.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Člani ustavne komisije bodo po skoraj letu dni nadaljevali razpravo o vpisu pravice do pitne vode v ustavo. Kot kaže je dovolj politične volje za takšno spremembo ustave, ki jo podpira tudi stroka. V državnem zboru je tudi več kot 51 tisoč podpisi, ki jih je zbrala Civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo. Podpisniki zahtevajo zapis pravice do pitne vode v ustavo. To naj bi se po optimističnem scenariju zgodilo že do parlamentarnih počitnic, je v Drugi jutranji kroniki poročala Jolanda Lebar.
Prvi predlog za vpis pravice do čiste pitne vode v ustavo je bil v parlamentarni postopek vložen že pred več kot dvema letoma. Svoje je o njem že povedala strokovna skupina in pripravila predlog besedila novega 70- a člena ustave: v njem bi pisalo da ima vsakdo pravico do pitne vode, vodni viri bi prednostno služili oskrbi prebivalstva s pitno vodo in niso tržno blago. Oskrbo z vodo bi zagotavljala država preko neprofitne javne službe.
Trenutno stanje v Sloveniji je naslednje: domača podjetja imajo 10 vodnih vrtin – tujci – po nakupih Radenske, Costelle, Droge Kolinske, Pivovarne Laško – 28 vrtin. Več kot 70 odstotkov vseh industrijskih vrtin je v rokah multinacionalk. Od 11 novih koncesij – kolikor jih je lani dodelila država – je samo eno dobilo slovenske podjetje: Dana iz Mirne. Podjetja v tuji lasti letno ustekleničijo kar štirikrat več vode kot slovenska.
Sam zapis v ustavo tega ne bo spremenil sam po sebi. Ampak bo treba popraviti zakonodajo, ki ureja podeljevanje koncesij.
O vpisu pravice do vode v ustavo smo obširneje govorili tudi v Studiu ob 17-ih, ki ga je pripravila Nina Slaček.
Odmeva včerajšnja huda nesreča avtobusa s poljskimi romarji na Hrvaškem, v kateri je umrlo 12 ljudi. Med smrtnimi žrtvami je eden od obeh voznikov, ki je na avtocesti blizu Zagreba izgubil nadzor nad avtobusom. Vozilo je prebilo varnostno ogrado in se prevrnilo v jarek. V bolnišnicah zdravijo 19 od skupno 32-ih poškodovanih v nesreči. V Jutranji kroniki tudi: - Kitajska naj bi to jutro znova izvajala simulacije napada na Tajvan - V Ukrajino prvič od začetka vojne priplula tuja ladja za prevoz žita - Popoldne bo vrata v svet raznovrstne kulture zaprl Plavajoči grad
Danes mineva 77 let od prve uporabe jedrskega orožja v vojaškem spopadu - to je bil ameriški napad z atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima. Obletnica mineva ob poudarjanju nevarnosti za jedrske spopade. V Jutranji kroniki tudi: - Domači turizem se znova krepi, gostje iz tujine večinsko iz nam bližnjih držav - Mednarodna speleološka zveza odslej pod vodstvom slovenske znanstvenice - Poletna radijska pohajkovanja po planinskih kočah začenjamo na Slivnici
Tretji letošnji vročinski val bo danes dosegel vrhunec, temperature se bodo povzpele do 37 stopinj. Ohladilo se bo jutri, tudi nekaj dežja bo, a premalo, da bi omilil hudo sušo. Ta bo, kot kaže, postala stalnica in bo zahtevala tudi prilagoditve v proizvodnji elektrike. Graditev novih hidroelektrarn je tako po oceni znanstvenikov nesmiselna. Druge teme: - Mnogi delodajalci odločno proti obveznemu elektronskemu evidentiranju delovnega časa - Na festivalu stare glasbe v Radovljici več prvih izvedb skladb v sodobnem času - Mariborski nogometaši izgubili proti Helsinkom, košarkarska reprezentanca z novinci strla Nizozemce
Državnemu proračunu se letos obetajo najvišji prihodki od davka na dobiček podjetij v zgodovini. Precej nižji od načrtovanih so letos tudi izdatki po dveh letih visokih primanjkljajev kot posledice epidemije in ukrepov, povezanih z njo. Vseeno je po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec prezgodaj govoriti o tem, ali bi primanjkljaj letos lahko znižali na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Vprašanje med drugim je, kako bodo na stanje v državni blagajni vplivali ohlajanje gospodarstva in ukrepi za blažitev draginje. Druge teme: - Nafta bi se lahko letos še malenkost cenila, cene plina odvisne od odnosov med Rusijo in Unijo - Po odhodu prve ameriške kongresnice Nancy Pelosi v bližini Tajvana začetek kitajskih vojaških vaj - Katalonščina bi lahko kmalu postala uradni jezik v Evropskem parlamentu
Obisk predsednice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu je zaostril odnose med Kitajsko in to otoško državo, pa tudi med Pekingom in Washingtonom. Sporočilo obiska je neomajna podpora Združenih držav tajvanski demokraciji, je ob prihodu povedala Nancy Pelosi. Kot je dejala, ima obisk njene delegacije tri namene. Prvi je mednarodna varnost, drugi gospodarstvo in tretji oblika vladavine. Poudarila je tudi, da obisk ni v nasprotju z ameriško politiko do Kitajske. Ta je proti Tajvanu že uvedla prve sankcije, v bližini otoka so začele tudi vojaške vaje. - Italijanski parlamentarci v boj za izvoljiva mesta na strankarskih listah - Segrevanje Save in njen nizek pretok doslej nista ogrozila obratovanja krške nuklearke - Podoba Krasa po požaru ponekod kot po 1. svetovni vojni
V ameriškem maščevanju za teroristične napade 11-ega septembra 2001 je bil ubit še drugi od obeh vodij Al Kaide. Potem ko so pred enajstimi leti v Pakistanu ubili Osamo bin Ladna, so minuli konec tedna v Afganistanu Ajmana al Zavahirija. To je ponoči potrdil ameriški predsednik Joe Biden. Kot je dejal, gre za napad, v katerem so za vedno odstranili vodjo omenjene teroristične mreže. Preostali poudarki oddaje: - Nevarnost svetovnega jedrskega uničenja po besedah Guterresa največja po koncu hladne vojne. - Svetovne krize preskrbe s hrano ne bo mogoče reševati z ustaljenimi ukrepi. - Nabavni menedžerji v podjetjih zaznavajo napovedi zmanjševanja števila zaposlenih in upadanja novih naročil.
Kmetijsko-gozdarska zbornica bo pristojno ministrstvo danes seznanila z oceno škode, ki so jo kmetje letos utrpeli zaradi suše. Predstavniki zbornice ocenjujejo, da je škoda presegla raven naravne nesreče, zato bodo pristojne pozvali k sprejetju interventnega zakona za pomoč kmetom. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Biden potrdil atentat na voditelja Al Kaide al-Zawahirija. - Svarila pred jedrsko vojno v ospredju konference v New Yorku. - Slovenj Gradec vse bolj znan kot turistična destinacija.
Huda suša, ki že več mesecev pesti državo, pušča katastrofalne posledice v kmetijstvu. Najbolj sta prizadeta zelenjava in sadje. Na kmetijski zbornici bodo imeli danes prve ocene škode, na podlagi teh bodo odločili, ali bodo vladi predlagali razglasitev naravne nesreče, kar pomeni sprožitev interventnega zakona za pomoč kmetom. V oddaji tudi: - Od polnoči, kot kaže, cenejša bencin in dizel zunaj avtocest - Iz Ukrajine naj bi po večmesečni blokadi izplula prva ladja z žitom - Angležinje prvič v zgodovini evropske nogometne prvakinje
Huda suša, ki pesti skoraj polovico Evropske unije, bo imela tudi pri nas po napovedih pristojnih katastrofalne posledice, še posebej v kmetijstvu in živinoreji. Pristojni zato na terenu že zbirajo podatke o nastali škodi. Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Romana Žvegliča, bodo prve ocene predstavili danes. Drugi poudarki oddaje: - Na Kosovu zaradi protestov Srbov preložili napovedane spremembe glede prehajanja meje. - Bo danes iz Ukrajine le izplula prva ladja z žitom od začetka vojne? - Angleške nogometašice prvič v zgodovini postale evropske prvakinje.
Suša, ki je posledica večmesečnega padavinskega primanjkljaja, se nadaljuje. Obilnejšega dežja ni na vidiku. Pred nami je še en poletni mesec, ki v povprečju ne velja za posebej deževnega. Razmere lahko izboljša šele obilnejše jesensko deževje. V oddaji boste tudi: - Ukrajinski predsednik Zelenski odredil evakuacijo civilistov iz doneške regije - Človekoljubne organizacije opozarjajo na večanje števila usmrtitev iranskih zapornikov - Požarišča na Krasu pod nadzorom, na požarni straži 15 gasilcev
Cene življenjskih potrebščin se še naprej zvišujejo. Julija je bila inflacija v Sloveniji na letni ravni 11-odstotna, kar je največ po letu 1995. Najbolj so na rast cen vplivale višje cene naftnih derivatov. Premier Robert Golob napoveduje, da se bodo ukrepi proti draginji začeli poznati septembra, ko se bo po njegovih besedah umirila tudi inflacija. V oddaji tudi ... - Na slovenskih cestah že povečan promet, predvsem pred mejnimi prehodi s Hrvaško - Zelenski Združene narode in Rdeči križ pozval k preiskavi uboja več kot 50 ukrajinskih ujetnikov - Slovenj Gradec bo ta teden filmsko obarvan
Statistični urad bo objavil podatek o julijski inflaciji. Junija je ta prvič po treh desetletjih presegla 10 odstotkov, bila je 10,4-odstotna. Poznavalci razmer pričakujejo umiritev zgolj na mesečni ravni, saj se je nekoliko pocenil bencin, na letni ravni pa bo inflacija verjetno ostala visoka. Drugi poudarki oddaje: Ameriški predsednik uspel z zakoni, ki naj bi hkrati krotili inflacijo in podnebne spremembe. - Na slovenski strani Krasa za zdaj mirno, nevarnost grozi iz Italije. - Olimpija, Mura in Koper končali evropsko nogometno sezono.
Znani bodo najnovejši podatki o inflaciji. Prejšnji mesec je bila rekordna v evrskem območju, pri nas pa prvič po treh desetletjih višja od 10-ih odstotkov. Znana bo tudi prva ocena gospodarske rasti v drugem četrtletju v Evropski uniji in območju skupne valute. Medtem še vedno odmeva zdrs ameriškega gospodarstva v tehnično recesijo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Slovenski gasilci italijanskim pomagali pred ognjem ubraniti dve vasi. Dobrodelni koncert za ukrajinske šolarje pri nas. Slovo nogometašev Olimpije, Mure in Kopra od evropskih tekmovanj.
Noč na kraških požariščih je minila precej mirno. Gasilci so na območju velikega požara v občinah Miren - Kostanjevica in Renče - Vogrsko gasili le manjša žarišča, požar na Velikem Ovčnjaku pa so zamejili. Več kot 150 gasilcev je ponoči zalivalo robove požarišča. Osemkrat so morali posredovati gasilci, ki nadzorujejo obsežno požarišče, najbolj jih skrbi dogajanje čez mejo, saj se požar, ki je včeraj izbruhnil na italijanski strani v bližini Opatjega sela, širi. V oddaji tudi: - Vlada bo draginjo blažila tudi z znižanjem DDV-ja na energente - Ameriška centralna banka zaradi inflacije znova zvišala ključno obrestno mero - Pristanišče v Odesi bo danes znova začelo obratovati
Na požarišču na Krasu sta ponoči izbruhnili dve novi žarišči, v občini Komen in nad Mirnom, z ognjem se spopadajo okrepljene gasilske enote. Ognjeni zublji so v več kot tednu dni divjanja opustošili približno 3 tisoč 500 hektarjev površin, obnova gozdov bo trajala več desetletij. Včeraj je sicer zagorelo tudi na težko dostopnem terenu Matajurja nad Kobaridom, gasilcem je požar uspelo pogasiti. Drugi poudarki oddaje: - Višanje obrestnih mer draži posojila, cene nepremičnin se bodo umirile. - Pelješki most odprt za promet, Hrvati si obetajo razcvet skrajnega juga države. - Nogometaši Maribora ostali brez lige prvakov, zdaj v boj za evropsko ligo.
Neveljaven email naslov