Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


Jutranja kronika

11483 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


16.02.2024

Bodoči dijaki in študenti danes in jutri na informativne dneve

Danes in jutri v izobraževalnih središčih pripravljajo informativne dneve, na katerih bodo mladi lahko dobili informacije o šolskih in študijskih programih. Te jim bodo pomagale pri odločitvi, kje nadaljevati svojo izobraževalno pot. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu končuje 21 tisoč 300 učenk in učencev, kandidirali bodo lahko za več kot 26 tisoč vpisnih mest na srednjih šolah. Srednjo šolo s poklicno in splošno maturo končuje nekaj več kot 15 tisoč dijakov in dijakinj, zanje je na voljo več kot 20 tisoč 200 mest. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo obravnaval novelo zakona, ki je podlaga za razdelitev 13 tisoč računalnikov najranljivejšim. - Na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu zlasti o vojnah v Ukrajini in Gazi. - V finalu 33-tega pokalnega tekmovanja v košarki zvečer Olimpija in Krka.


16.02.2024

Srednje in višje šole ter fakultete danes in jutri v znamenju informativnih dnevov

Bodoči dijaki in študenti so tik pred odločitvijo o nadaljnji izobraževalni poti. Tisti, ki še nimajo vseh odgovorov, jih bodo lahko danes in jutri dobili na informativnih dnevih srednjih šol in fakultet. V oddaji tudi: - Poslanke in poslanci o predlogu novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti - Vlada in operaterji številke 112 bodo danes sedli za pogajalsko mizo - Na 60-ti Münchenski varnostni konferenci predvsem o vojni v Ukrajini in Gazi


15.02.2024

O nadaljnji podpori Ukrajini po včerajšnjem srečanju obrambnih ministrov skupine Rammstein danes še ministri zveze Nato

Pred današnjim zasedanjem sveta Nato-Ukrajina so številne prebivalce te države ponoči prebudile sirene in eksplozije ruskih raketnih napadov. Pred omenjenim srečanjem bodo obrambni ministri zavezništva govorili o nadaljnji podpori napadeni državi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo tudi na najbolj politično obarvan evropski filmski festival, ki se začenja drevi v Berlinu - Zapleti pri uveljavljanju prve pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi; prve odločbe od več kot 800 vlog za oskrbovalca družinskega člana šele prihodnji mesec - Kopičenje mešanih komunalnih odpadkov v zbirnih centrih pri nas, potem ko so sežigalnice v tujini zaprle vrata zaradi remontov


15.02.2024

Vse več držav Izrael poziva, naj opusti načrtovano kopensko operacijo v Rafi

Vse več držav Izrael poziva, naj opusti načrtovano kopensko operacijo v Rafi, zadnjem zatočišču za civiliste na jugu Gaze. Za premirje oziroma čim hitrejše glasovanje o resoluciji za prekinitev spopadov si v Varnostnem svetu prizadeva tudi Slovenija, je za Odmeve poudaril diplomat Samuel Žbogar. V Prvi jutranji kroniki tudi: - V zraku ostaja stavka operaterjev številke 112 - Obrambni ministri Nata v Bruslju tudi o izdatkih - Bazen v Novem mestu odslej z dvigalom za gibalno ovirane


14.02.2024

Kako povečati produktivnost? Slovenija še vedno pod evropskim povprečjem.

Danes bo znano, kakšna je bila gospodarska aktivnost v zadnjem četrtletju lani. SURS bo namreč objavil statistične podatke o bruto domačem proizvodu konec prejšnjega leta. Po napovedih Banke Slovenije in Umarja naj bi gospodarska aktivnost v Sloveniji v vseh četrtletjih lani skupno zrasla za 1,3 oziroma 1,6 odstotka. K rasti BDP-ja pomembno prispeva produktivnost. Ta je pri nas še vedno prenizka. 20 let po vstopu v Evropsko unijo namreč še nismo ujeli povprečja. Druge teme: - Za evropske volitve pri nas manjka skoraj milijon evrov, v Ljubljani izvedba ogrožena zaradi odstopov v volilni komisiji. - Mirovna pogajanja o premirju v Gazi znova neuspešna, množičen beg civilistov iz Rafe. - Preiskovalci spolnih zlorab v cerkvi opozarjajo na nasilje te vrste nad redovnicami, doživela naj bi ga skoraj tretjina.


14.02.2024

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


13.02.2024

Socialni demokrati aprila na izredni volilni kongres

Socialni demokrati so po razpravi o poteh za izhod iz krize, v kateri se je stranka znašla z afero nakupa sodne stavbe, sklenili, da gredo aprila na izredni volilni kongres. Odločili so se tudi, da SD ostaja v vladi. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa zapušča stranko. Premier Robert Golob od nje danes pričakuje poročilo o omenjeni aferi. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti svarila pred humanitarno katastrofo v Rafi na jugu Gaze ob napovedani okrepitvi izraelskih napadov. - Nemški kancler Olaf Scholz članice Evropske unije poziva k večjim dobavam orožja Ukrajini. - Regulirane cene naftnih derivatov od polnoči višje.


13.02.2024

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


12.02.2024

Socialni demokrati bodo iskali pot iz krize zaradi afere sodna stavba

Socialni demokrati bodo popoldne najprej na seji predsedstva, potem pa še konference stranke iskali pot iz najhujše krize doslej, v kateri so se znašli zaradi afere z nakupom sodnih prostorov. Na mizi bo vse - od pozivov kritičnega dela članstva, naj prevzame odgovornost tudi predsednica Tanja Fajon, do vloge SD-ja v koaliciji. V oddaji tudi: - V nočni izraelski operaciji v Rafi na jugu Gaze ubitih več deset ljudi in osvobojena talca - Srbija zavrnila poziv Evropskega parlamenta k mednarodni preiskavi decembrskih volitev in nakazala nadaljnje bratenje Beograda s Pekingom - V finalu lige ameriškega nogometa tretjič v petih letih zmagal Kansas, najkoristnejši igralec 58-ega super bowla Patrick Mahome


12.02.2024

Socialni demokrati v iskanje poti iz najhujše krize doslej

Konferenco SD danes čaka temeljita razprava o nadaljnjih korakih stranke v luči afere 'sodna stavba'. Predsednik konference Matevž Frangež je prepričan, da morajo v stranki zbrati odgovornost, pogledati, kaj je bilo narobe narobe in se do tega realno in objektivno opredeliti. Med članstvom je bilo sicer med drugim slišati tudi pozive k odstopu vodstva in deljena mnenja o nadaljnjem sodelovanju v koaliciji. Drugi poudarki oddaje: - V nočni napadih izraelske vojske na mesto Rafa ubitih več deset ljudi. Izrael med napadi rešil dva talca - Novi finski predsednik Alexander Stubb - Jeseniški hokejisti vnovič z dobrodelno akcijo zbiranja plišastih igrač


11.02.2024

Izrael kljub svarilom mednarodne javnosti nadaljuje priprave na ofenzivo

Oči mednarodne javnosti so še naprej uprte na jug Gaze, kjer izraelska vojska krepi napade in se pripravlja na ofenzivo. Pomisleki, da bi takšna operacija v tako gosto naseljenem območju vodila v dodatno poslabšanje že tako kritičnih razmer, za zdaj niso ustavila priprav. Druge teme: - Zahteve po zaščiti evropske industrije solarnih panelov - Lani zabeležili porast klicev na številko 112, največ v času poplav - Na italijanski popevki v Sanremu slavila Angelina Mango


10.02.2024

Svarila pred razselitvijo palestinskih prebežnikov v Rafi

Mednarodna javnost se z veliko zaskrbljenostjo odziva na napovedi izraelskih oblasti o evakuaciji civilistov in ofenzivi na mesto Rafa. Na to območje se je zateklo že več kot milijon beguncev, ki so že zdaj izpostavljeni lakoti in boleznim. Po besedah tiskovnega predstavnika Združenih narodov Stephana Dujarrica je treba civiliste zaščititi za vsako ceno, prav tako pa ne mislijo privoliti v njihovo prisilno razselitev. Druge teme: - Ukrajina z novo menjavo na čelu vojske - Ministrstvo za okolje načrtuje poostritev nadzora nad starimi kurilnimi napravami - Celjski dnevi komedije s pestrim spremljevalnim programom


09.02.2024

Stavke več poklicnih skupin v zadnjih tednih pokazale na nujnost prenove zakona o stavki

Afer polni zadnji tedni za vlado niso rožnati, obenem pa ima pred seboj številne napovedane, a še neuresničene reforme. O tem, kaj se dogaja z zdravstveno, so ta teden govorili v Državnem zboru; zdravniki medtem še vedno stavkajo. Stavkovna določila pri nas ureja zakon, ki je po desetih letih nujno potreben prenove, menijo sindikati. V oddaji tudi: - Predsednica Pirc Musar ob obisku Bosne in Hercegovine pozvala k izvedbi reform za približevanje Uniji. - Izraelske sile prenaseljeno Rafo na jugu Gaze obstreljujejo iz zraka in napovedujejo širitev kopenskih napadov. - Nezadovoljni italijanski kmetje odpovedali množični protest v Rimu, do jutri pričakujejo srečanje s kmetijskim ministrom.


09.02.2024

Ali je čas za spremembo zakona o stavki?

Stavka zdravniškega sindikata Fides traja že 25 dni, s čimer se približuje najdaljši zdravniški stavki doslej. Nezadovoljstvo in priprave na zaostrovanje stavkovnih aktivnosti se krepijo tudi v drugih poklicnih skupinah javnega sektorja. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bi bilo treba Zakon o stavki, ki od leta 1975 ureja pravila stavke, prenoviti. Vlada tega ne načrtuje. Druge teme oddaje: - Predsednica Pirc Musar v Bosni in Hercegovini o nujnosti evropske poti države - V Kamniku državo pozivajo k pospešeni sanaciji po poplavah - Jutrišnji litijski pustni karneval v znamenju politične satire


08.02.2024

Prešernov dan, praznik slovenske kulture

Sinoči je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala vsakoletna državna proslava ob kulturnem prazniku, na kateri so podelili najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem so podelili še šest nagrad Prešernovega sklada. V oddaji tudi: - Premier Golob in SD z željo po nadaljnjem sodelovanju v koaliciji - Izraelski premier Netanjahu zavrnil predlog premirja s Hamasom - Tina Erzar mladinska svetovna prvakinja v nordijskem smučanju


07.02.2024

Premier Golob in SD danes o spornem nakupu sodne stavbe

V politiki se bo nadaljevalo dinamično dogajanje, ki mu daje ritem afera z nakupom sodnih prostorov. Potem ko so se v SD-ju sinoči pogovorili s predstavniki lokalnih odborov, se bo predsednica Tanja Fajon predvidoma danes srečala s premierjem Robertom Golob in nato z vsem seznanila javnost. Predsednik vlade bo odstop pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan sprejel prihodnji teden. To je sporočil nekaj ur potem, ko je Klemen Žibert zapustil položaj glavnega tajnika SD-ja. Medtem skušajo v Levici odsloviti poslanca Miho Kordiša, a za zdaj neuspešno. Drugi poudarki oddaje: - Sodniki bodo nadaljevali protestne zbore zaradi neizvršitve ustavne odločbe o njihovih plačah, pristojna ministrica Dominika Švarc Pipan na ločene pogovore povabila sodnike in tožilce. - Hamas naj bi se pozitivno odzval na predlog za novo prekinitev ognja v Gazi. Ta naj bi trajala 6 tednov, strani bi znova izmenjali talce in zapornike. - Pred jutrišnjim kulturnim praznikom bodo drevi v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Prešernove nagrade. Nagrajenca za življenjsko delo sta Erika Vouk in Henrik Neubauer.


07.02.2024

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


06.02.2024

Premier za zdaj zavrnil ponujen odstop pravosodne ministrice

V luči očitkov, da želi zakriti sledi po aferi 'sodna stavba', je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan včeraj ponudila odstop. A kot pravi, ga premier Robert Golob za zdaj ni sprejel, zato ministrica ostaja na položaju. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Vlada znova s sindikati javnega sektorja, na pristojnem ministrstvu s kmeti o njihovih zahtevah - Ameriške oblasti zavračajo očitke Rusije o spodbujanju konflikov na Bližnjem vzhodu - Istrska vrtnica: nov italijanski film o povojnih zgodbah, ki si prikroji zgodovinska dejstva


06.02.2024

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


05.02.2024

Po nakupu sodne stavbe trenja v SD, kriminalisti neuradno tudi nad finančno ministrstvo

Majanje stolčka Dominike Švarc Pipan povzroča trenja v njeni stranki SD. Ob čakanju na odločitev premiera o morebitni razrešitvi pravosodne ministrice odmevajo neuradne informacije, da naj bi kriminalistično preiskavo spornega nakupa sodne stavbe razširili na finančno ministrstvo. Druge teme: - Prodaja ljudskih obveznic: prvi podatki potrjujejo pričakovanja, med kupci predvsem novopečeni mali vlagatelji. - Humanitarna kriza v Gazi: kateri so izraelski predlogi za rešitev vprašanja Paletincev in njihovih ozemelj? - Številni izzivi za evropske poslance: v luči protestov kmetov bodo ta teden v Strasbourgu govorili tudi o okoljskih direktivah


Stran 17 od 575
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov