Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
11600 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Ruske sile so v Ukrajini okrepile ofenzivo na vzhodu. Borcem v Mariupolju, ki vztrajajo v tamkajšnji jeklarni, so dale nov rok za predajo. Ob kreptivi ruske invazije pa Kijev zahod poziva k dobavi več orožja. V Kijev naj bi kmalu prišla nova pošiljka ameriškega orožja, Zahod pa naj bi z novimi sankcijami udaril še po ruskem plinu in nafti. Druge teme: - Zadnji dan za oddajo vlog za glasovanje na domu ali zunaj kraja stalnega prebivališča - Ob 80. obletnici pregona koroških Slovencev opravičilo koroškega deželnega glavarja - Košarkarji Olimpije v četrtfinale evropskega pokala, hokejisti Jesenic brez lovorike v alpski ligi
Silovita ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine je Zahod vzpodbudila k napovedim novih sankcij proti Rusiji. Ta pa je ukrajinskim borcem v mariupolju do sredine dneva dalo čas, da položijo orožje in se umaknejo iz tamkajšnje železarne. A malo verjetno je, da bodo upoštevali nov poziv k predaji. V tej oddaji boste slišali tudi: V oddaji tudi: Prečasno glasovanje na parlamentrnih volitvah še danes in jutri. V Idriji so se razveselili varnejšega rentgena. Jeseniški hokejisti ostali brez naslova v alpski ligi.
Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami so se odprla volišča, na katerih lahko volivci do četrtka izkoristijo možnost predčasnega glasovanja. To bo povečini potekalo na sedežih okrajnih volilnih komisij, v Ljubljani pa je podobno kot ob lanskem referendumu glas mogoče predčasno oddati na Gospodarskem razstavišču. Druge teme: - Vojna na vzhodu Ukrajine prehaja v bolj zaostreno fazo, velik del ruske vojske osredotočen zlasti na celoten Doneški bazen - Ob spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke pričakovati novo poslabšanje gospodarskih obetov - 36. Slovenski glasbeni dnevi v ospredje postavljajo 150. obletnico ustanovitve Glasbene matice Ljubljana
Na rednih državnozborskih volitvah to nedeljo, 24-ega aprila, se bo približno 1,7 milijona volilnih upravičencev odločalo med kandidati 21-ih strank in list. Danes se, kot rečeno, začenja predčasno glasovanje, ki bo na 96-ih voliščih potekalo do vključno četrtka. Volišča bodo večinoma odprta na sedežih okrajnih volilnih komisij. V oddaji tudi: - Ruska vojska začela obsežnejšo ofenzivo na Doneški bazen, - Predsednik Borut Pahor izrekel podporo Srbiji na poti v Unijo, - V Kostanjevici na Krki bodo zamenjali spomeniško zaščiteni most.
Med poudarki velikonočnega praznovanja, ki se končuje danes, je tudi to, kako vreden in pomemben je mir. Vojna v Ukrajini traja že skoraj dva meseca, ruske sile krepijo kopensko ofenzivo v regiji Donbas in so vse bližje zavzetju Mariupolja. Ruski ultimat, da se morajo preostali ukrajinski vojaki v tem mestu predati, so ukrajinske oblasti zavrnile. Ukrajinski premier Denis Šmigalj, ki je sinoči zatrdil, da se bodo ukrajinski vojaki borili do zadnjega, opominja na veliko humanitarno krizo v Mariupolju, kjer naj bi bilo še približno sto tisoč ljudi. Odziv ruske strani še ni znan. V Moskvi sicer poudarjajo, da se predaja vse več ukrajinski vojakov. V oddaji tudi: - Kako poteka vključevanje ukrajinskih otrok v pouk na slovenskih šolah? - Pred nami so zadnji dnevi predvolilne kampanje, ki je razkrila tudi razširjenost seksizma. - Velikonočni ponedeljek priložnost za obiske in druženje, tudi motoristov v Mirni Peči.
Velika noč, največji krščanski praznik, ki ga kristjani praznujejo danes, letos zaznamujejo bogoslužja, ki po dveh letih lahko vnovič potekajo brez epidemioloških omejitev pa tudi grozote vojne, ki se odvija v Ukrajini. Papež Frančišek je med sinočnji vigilijo v Vatikanu dejal, da verniki molijo, ker je toliko trpljenja, ter da Ukrajincem stojijo ob strani. V oddaji tudi: - Ruska vojska ukrajinskim vojakom v Mariupolju postavila ultimat: predate se lahko še do 12-ih - Ob prazničnem koncu tedna turisti napolnili obalna mesta - Slovenski rokometaši ostali brez nastopa na svetovnem prvenstvu
Umik ruskih vojakov iz kijevske regije v Ukrajini je pokazal najgrši obraz vojne. Po podatkih ukrajinskih oblasti so na ulicah in v začasnih grobovih našli trupla skoraj tisoč civilistov. Ruske sile so večino napadov usmerile na vzhod države, v uničenem Mariupolju se nadaljujejo spopadi in rusko bombardiranje. Zahodne države še povečujejo dobavo orožja Ukrajini, na kar se Moskva odziva vse bolj ostro. Ostali poudarki oddaje: - Predvolilno soočenje v organizaciji civilne iniciative Glas ljudstva na ljubljanskem Trgu republike brez udeležencev iz vrst koalicije - Današnjo veliko soboto zaznamujejo blagoslovi velikonočnih jedi - Danes odprtje soteske Vintgar, število obiskovalcev odslej omejeno
Moskva je potonila, je sinoči potrdila Rusija, ne pa tudi vzroka za eksplozijo in požar na tej admiralski ladji njene črnomorske flote. Medtem ko je v Kijevu ponoči znova odjeknilo več močnih eksplozij, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da je po 50-ih dneh vojne jasno, kaj je prvi cilj ruske invazije, in sicer Donbas. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Ukrajinski parlament Rusijo označil za teroristično državo in dejanja njene vojske v Ukrajini za genocid. Papežev križev pot na veliki petek po dveh letih znova v rimskem Koloseju, križ bosta nosili tudi ukrajinska in ruska družina. Osrednjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost za življenjsko delo dobila kiparka Duba Sambolec.
Ruska raketna križarka Moskva, ki naj bi jo zadeli ukrajinski raketi, je sinoči potonila v Črnem morju. Ukrajinski parlament je včeraj z resolucijo Rusijo označil za teroristično državo, dejanja ruske vojske pa za genocid. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je Rusija v 50 dneh invazije pokazala, da je njena glavna tarča Donbas. Drugi poudarki oddaje: - Hrvaška pred veliko nočjo močno zrahljala kovidne ukrepe, v Avstriji in Italiji še vedno številne omejitve. - Obnova mariborske promenade zaradi dodatnih del nekoliko dražja. - Hokejiste Jesenic do prvega naslova prvaka v Alpski ligi loči še ena zmaga.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Ameriški predsednik Joe Biden je bil včeraj povsem neposreden do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Že večkrat ga je označil za vojnega zločinca, zdaj pa je prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino uporabil besedo genocid. Obtožbe o uporabi prepovedanega orožja so namreč vse hujše. Najhuje je, kot kaže, še vedno v Mariupolju, kjer se nadaljujejo tako srditi spopadi, da naj bi trupla ležala kar na ulicah porušenega mesta. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Ob približno 27 tisoč primerih aktivnih okužb s koronavirusom in nekaj več kot 100 hospitaliziranih zaradi covida bi lahko od konca tedna naprej tudi v zaprte javne prostore znova vstopali brez zaščitnih mask. Obvezne bi ostale zgolj v zdravstvu in socialnem varstvu. Odločitev vlade pričakujemo danes. - Zaradi energetske krize bi morala biti naša država veliko bolj aktivna na področju zelenega prehoda. Poleg iz leta v leto bolj zapletenih postopkov umeščanja novih energetskih objektov, kot so sončne in vetrne elektrarne, je težava šibkost distribucijskega omrežja zanje, opozarjajo v energetiki. - Prva polfinalista nogometne lige prvakov madridski Real in Villareal, ki je presenetljivo izločil münchenski Bayern \t\t
Ameriški predsednik Joe Biden je rusko invazijo v Ukrajini prvič označil za genocid. Ta težek očitek je izgovoril med obiskom v zvezni državi Iowa, kjer je krivdo za podražitve hrane in pogonskih goriv pripisal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Nič od tega se ne bi zgodilo, če ne bi diktator razglasil vojne in izvajal genocida na drugem koncu sveta, je bil oster Biden. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Najnovejše ameriško poročilo o človekovih pravicah omenja pritiske slovenske vlade na medije. Med nagrajenci za energetsko učinkovitost občina Loški potok. Prva polfinalista nogometne lige prvakov madridski Real in Villareal.
Ruske sile se v Ukrajini usmerjajo na vzhod države, kjer je skoncentriranih več 10 tisoč vojakov. Ukrajinske oblasti svarijo, da bi Rusi lahko tam uporabili kemično orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Rusi pripravljajo novo stopnjo nasilja proti Ukrajincem in razmišljajo o uporabi kemičnega orožja v Mariupolju. Zaradi posledic vojne v Ukrajini, ki jo finančno zelo občuti vsa Unija, pa bi lahko Evropska komisija podaljšala zamrznitev fisklanega pravila. V Uniji sicer poteka razprava o ustreznosti teh pravil. V oddaji tudi: V Beogradu opozicija zahteva ponovitev volitev, sinoči srečanje gorečih nasprotnikov Vučića in Đilasa. Kmetijski minister Podgoršek zanika, da bi država načrtovala množični posek gozdov. Na mednarodnem vinskem sejmu v Veroni slovenska oranžna vina v ospredju pozornosti.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Ukrajina se pripravlja na obsežno rusko ofenzivo na vzhodu države. Avstrijski kancler Karl Nehammer se bo kot prvi evropski voditelj od začetka ofenzive v Moskvi danes srečal z ruskim predsednikom Putinom. Odprl naj bi tudi vprašanje vojnih zločinov. V Franciji sta se na včerajšnjih predsedniških volitvah v drugi krog uvrstila dozdajšnji predsednik Emmanuel Macron in skrajna desničarka Marine Le Pen. Macron je dobil nekaj več kot 27 odstotkov glasov, Le Penova pa nekaj več kot 23 odstotkov.
V Varšavi so na včerajšnji donatorski konferenci pod pokroviteljstvom Evropske komisije in Kanade zbrali 9,1 milijarde evrov pomoči Ukrajini, dodatno milijardo je napovedala Komisija. Nov paket finančne in vojaške pomoči je Kijevu obljubil tudi britanski premier Boris Johnson. Ob tem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da bi morali na Moskvo pritisniti z močnimi sankcijami. Kot je dejal, je čas za popoln embargo ruske energije in večjo dobavo orožja Ukrajini in poudaril, da so pripravljeni na hud boj z ruskimi silami, ki se kopičijo na vzhodu. Druge teme: - V Franciji prvi krog predsedniških volitev; najbolje kaže Emannuelu Macronu in Marine Le Pen - Na današnjo cvetno nedeljo verniki začenjajo priprave na veliko noč - Maribor na večnem derbiju z 1:0 boljši od Olimpije
Na 45. dan ruske invazije na Ukrajino močno odmeva včerajšnji napad ruskih sil na železniško postajo v mestu Kramatorsk, kjer je 4.000 civilistov skušalo z vlakom prebežati na varno. Najmanj 50 ljudi je umrlo, med njimi pet otrok, je povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Da je to še en vojni zločin Rusije, vsi odgovorni pa bodo privedeni pred sodišče, je sporočil Zelenski. Podporo Ukrajini sta včeraj izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. Zavzela sta se za čim hitrejšo pot Ukrajine v Evropsko unijo. Ta je včeraj potrdila tudi peti krog sankcij proti Rusiji. Druge teme: - Hrvaška opustila protikoronske ukrepe; vstop v državo od danes brez covidnega potrdila - Po Sloveniji poteka prostovoljska akcija Dan za spremembe - Grumovo nagrado dobila Katarina Morano za delo Usedline
V mednarodni skupnosti se vrstijo izrazi podpore Ukrajini v boju z rusko vojsko. V Kijev bosta danes odpotovala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell s sporočilom popolne solidarnosti Unije z Ukrajino. Medtem po umiku ruskih sil s severa države prihajajo poročila o odkritjih novih grozodejstev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so v mestu Borodjanka začeli odstranjevati ruševine in odkrili še bolj grozljive prizore kot v Buči. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Generalna skupščina Združenih narodov Rusijo izključila iz Sveta za človekove pravice. Ketanji Brown Jackson je prva temnopolta ameriška vrhovna sodnica. Ob svetovnem dnevu Romov številne romske organizacije pri nas in po svetu opozarjajo na položaj Romov in Sintov, ki so večinsko še vedno na robu družbe.. S preventivno akcijo »Varnostni pas varuje vas« pristojni opozarjajo na pomen uporabe varnostnega pasu za vse potnike v vozilu.
Neveljaven email naslov