Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju se začenja osrednji del, pogajanja na ravni ministrov. Ti bodo poskušali vplivati na ambicioznejši končen dogovor. Največja razhajanja so glede opustitve fosilnih goriv. Najbolj ambiciozna bi bila zaveza za njihovo hitro opustitev ter takojšnje prenehanje izdajanja dovoljenj za nove termoelektrarne brez zajemanja in shranjevanja ogljika.
Druge teme:
- Varnostni svet Združenih narodov znova o Gazi. Humanitarne operacije niso več mogoče.
- Številni pomisleki o smiselnosti popisa cen živil.
- Plavalka Neža Klančar na evropskem prvenstvu za las zgrešila bron.
11612 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju se začenja osrednji del, pogajanja na ravni ministrov. Ti bodo poskušali vplivati na ambicioznejši končen dogovor. Največja razhajanja so glede opustitve fosilnih goriv. Najbolj ambiciozna bi bila zaveza za njihovo hitro opustitev ter takojšnje prenehanje izdajanja dovoljenj za nove termoelektrarne brez zajemanja in shranjevanja ogljika.
Druge teme:
- Varnostni svet Združenih narodov znova o Gazi. Humanitarne operacije niso več mogoče.
- Številni pomisleki o smiselnosti popisa cen živil.
- Plavalka Neža Klančar na evropskem prvenstvu za las zgrešila bron.
Medijsko skupnost je včeraj presenetil sklep vlade, da prekine financiranje Slovenske tiskovne agencije. Urad vlade za komuniciranje je v informaciji, ki jo je vlada v ponedeljek sprejela dopisno, zapisal, da so pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju javne službe v prihodnjem letu direktorja STA Bojana Veselinoviča pozvali k predložitvi dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje agencije, a ta tega ni storil. Veselinovič je povedal, da niso prejeli niti nadomestila za oktober, čeprav so odgovorili na vse dopise v skladu z zakonom. Preostale teme oddaje: - Komentar na vladno odločitev o prekinitvi financiranja STA: gre za nov politični napad na medije. - Italijani bodo zaradi zaprtja gospodarstva decembra porabili občutno manj. - Odmevno sojenje Shellu, enemu od največjih podnebnih onesnaževalcev. - Zoisova nagrada za življenjsko delo Tamari Lah Turnšek in Stanislavu Pejovniku.
Včeraj je medijsko skupnost presenetila vest, da je vlada sklenila do nadaljnjega prekiniti financiranje Slovenske tiskovne agencije. V Uradu vlade za komuniciranje so pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju javne službe v prihodnjem letu od STA zahtevali dokumente, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Direktor STA Bojan Veselinovič pa je povedal, da niso prejeli niti nadomestila za oktober, čeprav so odgovorili na vse dopise v skladu z zakonom. Preostale teme oddaje: - Slovenska tiskovna agencija ostala tudi brez oktobrskega nadomestila za javno službo. - Zoisovi nagradi za življenjsko delo Tamari Lah Turnšek in Stanislavu Pejovniku. - Ljubljana na splet postavila decembrski praznični koledar po vzoru adventnega. - Tehniški muzej v Bistri odpira razstavo Tehnika za šport.
Ob mednarodnem boju proti aidsu, zaradi katerega na leto umre približno 690 tisoč ljudi, se vrstijo opozorila, da je pandemija covida-19 močno zarezala v preventivne programe. Pri nas so letos odkrili najmanj primerov okužbe s hivom v desetih letih, a predvsem zaradi manj testiranja. V običajnih razmerah se v povprečju testira od 40 do 50 ljudi na teden, zdaj pa je to tako rekoč ustavljeno. Še nekaj druhih poudarkov oddaje: Preveč bolnikov s covidom na intenzivni negi, da bi lahko sproščali omejitvene ukrepe. Merklova glede madžarsko-poljske blokade za popuščanje na obeh straneh. Z vojaškimi častmi pokopali očeta iranskega jedrskega programa. 11 zlatih priznanj za najboljše inovacije.
Razmere glede prostih navadnih in tudi intenzivnih bolnišničnih postelj za covidne bolnike v državi so kritične, sprehajamo se po meji obvladljivosti razmer, je včeraj torej opozoril vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaž Jereb. Glede na epidemiološke razmere vrha po njegovi oceni zelo verjetno še nismo dosegli. O morebitnem sproščanju ukrepov pa bi po Jerebovem mnenju lahko začeli govoriti šele takrat, ko bi se število bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, znižalo pod 150, zdaj jih je na intenzivni terapiji 205. Preostale teme oddaje: - Mikro in mala podjetja pomemben vir inovacij. - Minister Koritnik bo predstavil spremembe volilnih okrajev. - Na Hrvaško od danes z negativnim testom na koronavirus. - V Poljčanah prepričani, da so primerni za negovalno bolnišnico.
Kdaj bodo ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 pri nas obrodili sadove in jih bo vlada začela sproščati, je eno od pogostejših vprašanj v zadnjih tednih. V tem bo po napovedih znan načrt postopnega odpiranja. Ob ustrezni epidemiološki sliki bi se lahko v šole vrnili najmlajši, pristojni nakazujejo tudi možnost odprave prepovedi gibanja med občinami. Preostali poudarki oddaje: Avstrija razmišlja o odpiranju šol, ne pa tudi smučišč. Srbija preklicala izgon črnogorskega veleposlanika.Za popravke volilne zakonodaje le še trije tedni. Kako porabiti denar iz sklada za podnebne spremembe.
O umirjanju epidemije za zdaj še ni mogoče govoriti, meni zdravstvena stroka. Kljub pričakovanju upada števila obolelih s covidom-19 se je sredi novembra krivulja znova vzpela, bolnišnično zdravljenje je včeraj potrebovalo več kot tisoč 270 ljudi, v preteklem tednu pa je skupno umrlo 332 covidnih bolnikov. Strokovna svetovalna skupina za covid-19 naj bi ta teden kljub temu pripravila načrt sproščanja zajezitvenih ukrepov. Na prvem mestu je odpiranje šol, omejitev gibanja na občine bi lahko odpravili. Druge teme: - Srbija preklicala izgon črnogorskega veleposlanika - Turistično prebujanje Podbrda spodbudilo infrastrukturno obnovo - Slovenski košarkarji na pragu evropskega prvenstva
Na Inštitutu Jožef Štefan ugotavljajo, da se je epidemija pri nas naposled začela umirjati. Vrh bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah je bil morebiti že dosežen ali pa bo v prihodnjih dneh. Da so ti podatki žarek upanja, je sinoči dejala tudi vodja strokovne svetovalne skupine Bojana Beović in dodala, da bi ob nadaljevanju trendov lahko začeli razmišljati o sproščanju zajezitvenih ukrepov. Ta teden naj bi skupina sicer pripravila načrt sproščanja. Druge teme: - Več evropskih držav, tudi Italija, ob umirjanju razmer sprošča ukrepe - Nova moldavska predsednica z odmikom od Rusije bliže Evropi - Odprtje smučišč pred novim letom še pod velikim vprašajem - Začel se je adventni čas, policisti ob praznikih svarijo pred rabo pirotehnike
Medtem ko nekatere države postopno sproščajo ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, je pred nami še najmanj teden dni strogih omejitev. Njihovo upoštevanje, zlasti upravičenost prehajanja med občinami, bo ta konec tedna poostreno nadzirala policija. Zaposleni v zdravstvenih in socialnih zavodih, ki so ključni pri oskrbi bolnikov, pa opozarjajo, da je politika nanje pozabila. Ob okužbi na delovnem mestu namreč ne dobijo 100-odstotnega nadomestila plače. Druge terme: - Hrvaška zaostruje ukrepe, bolniki s covidom tudi v zagrebško Areno - V Varšavi napovedani novi protesti v podporo pravici do splava - Osrednja nagrada Društva novinarjev Slovenije Delovi novinarki Jožici Grgič - Košarkarji po dolgem premoru v boj za Evropsko prvenstvo
Da se epidemija pri nas še vedno ne umirja, kažeta število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, ki je najvišje doslej, in tudi visoko število umrlih. Zaradi nespoštovanja omejitvenih ukrepov bo policija ta konec tedna izvajala poostren nadzor obveznega nošenja zaščitnih mask in omejitve prehajanja občinskih meja. Preostale teme oddaje: - Zaposleni v domovih za starejše pri izplačilu bolniške odsotnosti izigrani - Ponekod po Evropi zaostrovanje, drugod rahljanje zajezitvenih ukrepov - Graditev sevniškega stadiona zaradi zdrsa brežine miruje - V Pivki z naložbami v Krpanov dom
Šole, neživilske trgovine, kulturne ustanove ostajajo zaprte še najmanj teden dni, še naprej bo ustavljen javni potniški promet. Psihološke, ekonomske in socialne stiske so vse hujše, a kot kaže, je do odpiranja javnega življenja še dolga pot. Vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović za primer postavlja francoski načrt sproščanja. Preslikava tamkajšnjega načrta na slovenske razmere pomeni, da bi se večje odpiranje zgodilo ob manj kot 150 okužbah na dan. Druge teme: - Najbolj ranljive skupine prebivalstva bi začeli cepiti januarja - Desus izbira vodstvo: kaj bi vrnitev Karla Erjavca pomenila za trdnost koalicije? - Avstrija zavrnila pobudo nemške kanclerke o zaprtju evropskih smučišč - Z razmahom spletnega nakupovanja vse več tudi goljufov
Ali kdaj pomislite, kako kakovostna in čista je voda, ki si jo iz pipe natočite v kozarec? Številne dejavnosti- od industrije, kmetijstva, pa do vojaških aktivnosti neposredno vplivajo tudi na vodo. Slovenska vojska ima svoje osrednje vadišče, na katerem zadnja leta vadijo tudi vojaki Nata, na edinem vodnem viru, ki zagotavlja pitno vodo za več tisoč prebivalcev Postojne in Pivke. Ker gre za prepustna kraška tla, ta pa vpijajo številne strupe, ki jih v okolje spušča vojska, je Poček že vrsto let predmet sporov med lokalno skupnostjo in državo. V oddaji: Sabrina Mulec, Metoda Dodič Fikfak, Rajko Pirnat, Igor Marentič, Florijan Poljšak, Timotej Pepelnik, Matej Tonin
- Po napovedih bi s cepljenjem proti koronavirusu lahko začeli januarja - Desus začenja glasovanje o novem predsedniku stranke - Odbor za obrambo še drugič zavrnil 37-ti A člen - Pošta Slovenije beleži 40 odstotno rast paketnih pošiljk
Vlada bo predvidoma podaljšala ukrepe za omejitev širjenja virusa, saj k temu poziva svetovalna skupina glede na porazne epidemiološke razmere. Učinki ukrepov namreč še niso zadostni - kot pravi stroka, bili namreč prepozni, predvsem pa se jih večina še vedno ne drži. Če se oziramo po drugih evropskih državah, na primer Nemčiji, niti december ne bo bolj sproščen. V oddaji tudi: - Globe za organizatorje zbiranja ljudi na javnih krajih do 12 tisoč evrov - Minister Hojs naj bi iskal obvod za 37 A člen - Komisarka Jourova: mediji morajo ostati braniki demokracije - Nogometni svet žaluje, poslovila se je legenda Maradona
- Vlada bo predvidoma podaljšala zajezitvene ukrepe - Evropski poslanci govorili tudi o vmešavanju Madžarske v slovenske medije - Občani Poljčan v času epidemije dobrodelni - Smrt Maradone nogometni svet zavila v črnino in sprožila plaz žalovanja
Vladna svetovalna skupina bo predlagala podaljšanje zdaj veljavnih ukrepov za zajezitev epidemije. Številke so zgovorne, poudarjajo, razmere v bolnišnicah tudi. Število smrtnih žrtev bo tudi v prihodnjih dneh zagotovo veliko. Vodja svetovalne skupine Bojana Beovič pravi, da se virus zdaj v veliki meri širi na delovnih mestih. Je tu pričakovati kakšne nove ukrepe? Ostale novice: - Številne evropske države si prizadevajo za omilitev ukrepov med prazniki - Domnevno vplivanje Madžarske na slovensko medijsko krajino pod drobnogledom evropskih poslancev - Opozorila o nezadostnem odzivu države na povečanje družinskega nasilja med epidemijo - Nagrajenec Slovenskega knjižnega sejma je Borut Kraševec za roman Agni
Sistematično testiranje zaposlenih v domovih za starejše se bo začelo v kratkem, testiranja celotnega prebivalstva pa po navedbah zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja v Sloveniji ne bo. Kot pravi, s tem ne bi pridobili bistvenih podatkov, poleg tega bi s testiranjem močno obremenili že tako izčrpan zdravstveni kader. Kdaj pa je pričakovati sproščanje omejitvenih ukrepov? - Za zdaj brez podaljšanja subvencioniranja skrajšanega delovnega časa - Stanje svobode medijev v Uniji slabše; novinarji tarče nasilja in pritiskov - Ameriški predsednik Donald Trump prižgal zeleno luč za začetek prenosa oblasti - Niko Grafenauer za uvod v 36. knjižni sejem kritičen do slovenske kulture
Pristojna ministra se bosta danes pogovarjala o odprtih vprašanjih glede testiranja zdravstvenih delavcev. Testiranje zaposlenih v domovih za starejše naj bi se začelo prihodnji teden, a podrobnosti še niso znane. Potekajo pa tudi intenzivne priprave na izvedbo množičnega testiranja prebivalstva, ki ga je za začetek decembra napovedal predsednik vlade Janez Janša. Minister Gantar je testiranje celotnega prebivalstva sicer zavrnil, saj meni, da z njim ne bi pridobili ključnih podatkov. Izpostavlja pa tudi težavo, saj naj bi testiranje izvajali zdravstveni delavci. Preostale teme oddaje: - Nadaljuje se obravnava šestega protikoronskega zakona. - Začetek kadrovanja novoizvoljenega ameriškega predsednika Bidna. - Radmance vabijo k branju na Ravnah na Koroškem. - Slovenski knjižni sejem prvič prek spleta.
V zdravstvu, ki je v epidemiji najbolj obremenjeno, se danes začenja redno testiranje vseh zdravstvenih delavcev. To bi bilo smiselno uvesti tudi v domovih za starejše, kjer se nadaljuje širjenje okužb s koronavirusom, a se pristojni ministrstvi še usklajujeta o tem. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Ali bo šesti protikoronski sveženj spodbudil podjetja k najemanju posojil? O blokadi evropskega svežnja za okrevanje tudi v Evropskem parlamentu. Kvarni vpliv Trumpovega nesodelovanja pri prenosu oblasti. 36-ti knjižni sejem s tržnico in dogodki zgolj na spletu.
Neveljaven email naslov