Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes zaznamujemo dan svobode medijev - nova lestvica medijske svobode, ki so jo objavili Novinarji brez meja, razkriva, da vlade po svetu vse bolj zanemarjajo svojo obveznost zaščite medijev. Tudi pri nas se pogoji za opravljanje novinarskega dela slabšajo, opozarjajo slovenske novinarske organizacije. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek poudarja, da novinarstvo še nikoli ni bilo tako pomembno kot je zdaj. Poleg finančnih pritiskov, ga spodkopava tudi industrija lažnih novic.
Ostali poudarki oddaje:
- Gaza najbolj smrtonosno območje za novinarje, odkar zbirajo podatke.
- Novi pravilnik o poklicnih boleznih še brez učinkov, večina zaposlenih ga ne pozna.
- Zadnje slovo novinarke, publicistke, aktivistke Mance Košir.
11626 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Danes zaznamujemo dan svobode medijev - nova lestvica medijske svobode, ki so jo objavili Novinarji brez meja, razkriva, da vlade po svetu vse bolj zanemarjajo svojo obveznost zaščite medijev. Tudi pri nas se pogoji za opravljanje novinarskega dela slabšajo, opozarjajo slovenske novinarske organizacije. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek poudarja, da novinarstvo še nikoli ni bilo tako pomembno kot je zdaj. Poleg finančnih pritiskov, ga spodkopava tudi industrija lažnih novic.
Ostali poudarki oddaje:
- Gaza najbolj smrtonosno območje za novinarje, odkar zbirajo podatke.
- Novi pravilnik o poklicnih boleznih še brez učinkov, večina zaposlenih ga ne pozna.
- Zadnje slovo novinarke, publicistke, aktivistke Mance Košir.
Včerajšnje parlamentarne volitve so prinesle precejšnjo prevetritev slovenskega političnega prostora. Volivci so veliko večino glasov - 35 odstotkov in pol - namenili Gibanju Svoboda. Predsednik stranke Robert Golob je ob tem napovedal, da se bodo v stranki takoj lotili dela. Na tokratnih volitvah izstopa sicer izstopa tudi visoka, skoraj 70-odstotna volilna udeležba, pa tudi dejstvo, da bo po novem v parlamentu le 5 strank. Druge teme: Emmanuel Macron ostaja predsednik Francije Vodja Združenih narodov Guterres odhaja na obisk v Turčijo, Rusijo in Ukrajino Motokrosist Gajser v Latviji do nove dvojne zmage
Pravkar se je po vsej državi odprlo več kot 3.000 volišč, na katerih bo lahko 1,7 milijona volilnih upravičencev odločalo o novi sestavi državnega zbora za prihodnji štiriletni mandat. To so devete parlamentarne volitve v zgodovini samostojne Slovenije, na katerih se za naklonjenost volivcev poteguje 20 kandidatnih list. Rekordnih 130.000 volivcev je tokrat svojo odločitev sporočilo že na predčasnem glasovanju. Druge teme: - Izid francoske predsedniške bitke med Emmanuelom Macronom in Marine Le Pen tokrat precej bolj negotov kot pred petimi leti - 60. dan vojne v Ukrajini na obisku v Kijevu ameriški zunanji minister Anthony Blinken - Pravoslavni verniki praznujejo veliko noč
Od polnoči v Sloveniji pred jutrišnjimi državnozborskimi volitvami velja volilni molk. Do zaprtja voliššč jutri zvečer je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Morebitne kršitve volilnega molka lahko državljani prijavijo dežurni službi notranjega ministrstva. Druge teme: - Močan potres v Bosni in Hercegovini zahteval smrtno žrtev, več ljudi je poškodovanih - V Ukrajini danes nov poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja iz obleganega Mariupolja - Svetovni dan knjige s pozivom k spoštovanju avtorskih pravic, noč knjige se poklanja Karlu Destovniku Kajuhu
Danes je zadnji dan volilne kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, ki jih mnogi vidijo kot prelomne. Stranke lahko le še danes prepričujejo volilce, opolnoči pa nastopi volilni molk. Druge teme: - razlika med SDS in Gibanjem Svoboda majhna, gneča na parlamentarnem pragu - vojna v Ukrajini bo zavrla okrevanje globalnega gospodarstva po pandemiji - Ob svetovnem dnevu Zemlje pozivi k trajnostno naravnanemu razvoju
Na vzhodu in jugu Ukrajine se nadaljujejo siloviti spopadi. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob včerajšnjem nenapovedanem obisku Kijeva Ukrajini obljubil še poldrugo milijardo evrov vojaške pomoči. Vse, ki se upirajo ruski agresiji, je sinoči vnovič nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, si močno prizadevajo za to, da bi ukrajinskim vojakom zagotovili potrebno orožje. Zahodne zaveznice pa po oceni Zelenskega zdaj razumejo potrebo po nujni takojšnji dobavi orožja. Druge teme: - Predčasno glasovanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami mogoče le še danes, Državna volilna komisija bo preverila pošiljanje glasovnic v tujino - Edino soočenje pred nedeljskim drugim krogom francoske bitke za predsedniški položaj spet pokazalo na razlike med proevropskim Macronom in nacionalistično Le Penovo - V Evropi vse več poročil o akutnem hepatitisu, ki pri majhnih otrocih povzroča hudo vnetje jeter
Pred volivkami in volivci je zadnji dan predčasnega glasovanja pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami. Prvi dan predčasnega glasovanja je sicer zaznamovala visoka volilna udeležba. Pojavile pa so se tudi težave ob pošiljanju glasovnic volivcem v tujino. Razloge za zamudo je v poročilu predstavila Državna volilna komisija. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina pripravljena na pogajanja z Rusijo v Mariupolju. - Francosko soočenje pred predsedniškimi volitvami minilo v luči odnosov do Rusije. - Komunala Kranj napovedala podražitev svojih storitev.
Ruske sile so v Ukrajini okrepile ofenzivo na vzhodu. Borcem v Mariupolju, ki vztrajajo v tamkajšnji jeklarni, so dale nov rok za predajo. Ob kreptivi ruske invazije pa Kijev zahod poziva k dobavi več orožja. V Kijev naj bi kmalu prišla nova pošiljka ameriškega orožja, Zahod pa naj bi z novimi sankcijami udaril še po ruskem plinu in nafti. Druge teme: - Zadnji dan za oddajo vlog za glasovanje na domu ali zunaj kraja stalnega prebivališča - Ob 80. obletnici pregona koroških Slovencev opravičilo koroškega deželnega glavarja - Košarkarji Olimpije v četrtfinale evropskega pokala, hokejisti Jesenic brez lovorike v alpski ligi
Silovita ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine je Zahod vzpodbudila k napovedim novih sankcij proti Rusiji. Ta pa je ukrajinskim borcem v mariupolju do sredine dneva dalo čas, da položijo orožje in se umaknejo iz tamkajšnje železarne. A malo verjetno je, da bodo upoštevali nov poziv k predaji. V tej oddaji boste slišali tudi: V oddaji tudi: Prečasno glasovanje na parlamentrnih volitvah še danes in jutri. V Idriji so se razveselili varnejšega rentgena. Jeseniški hokejisti ostali brez naslova v alpski ligi.
Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami so se odprla volišča, na katerih lahko volivci do četrtka izkoristijo možnost predčasnega glasovanja. To bo povečini potekalo na sedežih okrajnih volilnih komisij, v Ljubljani pa je podobno kot ob lanskem referendumu glas mogoče predčasno oddati na Gospodarskem razstavišču. Druge teme: - Vojna na vzhodu Ukrajine prehaja v bolj zaostreno fazo, velik del ruske vojske osredotočen zlasti na celoten Doneški bazen - Ob spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke pričakovati novo poslabšanje gospodarskih obetov - 36. Slovenski glasbeni dnevi v ospredje postavljajo 150. obletnico ustanovitve Glasbene matice Ljubljana
Na rednih državnozborskih volitvah to nedeljo, 24-ega aprila, se bo približno 1,7 milijona volilnih upravičencev odločalo med kandidati 21-ih strank in list. Danes se, kot rečeno, začenja predčasno glasovanje, ki bo na 96-ih voliščih potekalo do vključno četrtka. Volišča bodo večinoma odprta na sedežih okrajnih volilnih komisij. V oddaji tudi: - Ruska vojska začela obsežnejšo ofenzivo na Doneški bazen, - Predsednik Borut Pahor izrekel podporo Srbiji na poti v Unijo, - V Kostanjevici na Krki bodo zamenjali spomeniško zaščiteni most.
Med poudarki velikonočnega praznovanja, ki se končuje danes, je tudi to, kako vreden in pomemben je mir. Vojna v Ukrajini traja že skoraj dva meseca, ruske sile krepijo kopensko ofenzivo v regiji Donbas in so vse bližje zavzetju Mariupolja. Ruski ultimat, da se morajo preostali ukrajinski vojaki v tem mestu predati, so ukrajinske oblasti zavrnile. Ukrajinski premier Denis Šmigalj, ki je sinoči zatrdil, da se bodo ukrajinski vojaki borili do zadnjega, opominja na veliko humanitarno krizo v Mariupolju, kjer naj bi bilo še približno sto tisoč ljudi. Odziv ruske strani še ni znan. V Moskvi sicer poudarjajo, da se predaja vse več ukrajinski vojakov. V oddaji tudi: - Kako poteka vključevanje ukrajinskih otrok v pouk na slovenskih šolah? - Pred nami so zadnji dnevi predvolilne kampanje, ki je razkrila tudi razširjenost seksizma. - Velikonočni ponedeljek priložnost za obiske in druženje, tudi motoristov v Mirni Peči.
Velika noč, največji krščanski praznik, ki ga kristjani praznujejo danes, letos zaznamujejo bogoslužja, ki po dveh letih lahko vnovič potekajo brez epidemioloških omejitev pa tudi grozote vojne, ki se odvija v Ukrajini. Papež Frančišek je med sinočnji vigilijo v Vatikanu dejal, da verniki molijo, ker je toliko trpljenja, ter da Ukrajincem stojijo ob strani. V oddaji tudi: - Ruska vojska ukrajinskim vojakom v Mariupolju postavila ultimat: predate se lahko še do 12-ih - Ob prazničnem koncu tedna turisti napolnili obalna mesta - Slovenski rokometaši ostali brez nastopa na svetovnem prvenstvu
Umik ruskih vojakov iz kijevske regije v Ukrajini je pokazal najgrši obraz vojne. Po podatkih ukrajinskih oblasti so na ulicah in v začasnih grobovih našli trupla skoraj tisoč civilistov. Ruske sile so večino napadov usmerile na vzhod države, v uničenem Mariupolju se nadaljujejo spopadi in rusko bombardiranje. Zahodne države še povečujejo dobavo orožja Ukrajini, na kar se Moskva odziva vse bolj ostro. Ostali poudarki oddaje: - Predvolilno soočenje v organizaciji civilne iniciative Glas ljudstva na ljubljanskem Trgu republike brez udeležencev iz vrst koalicije - Današnjo veliko soboto zaznamujejo blagoslovi velikonočnih jedi - Danes odprtje soteske Vintgar, število obiskovalcev odslej omejeno
Moskva je potonila, je sinoči potrdila Rusija, ne pa tudi vzroka za eksplozijo in požar na tej admiralski ladji njene črnomorske flote. Medtem ko je v Kijevu ponoči znova odjeknilo več močnih eksplozij, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da je po 50-ih dneh vojne jasno, kaj je prvi cilj ruske invazije, in sicer Donbas. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Ukrajinski parlament Rusijo označil za teroristično državo in dejanja njene vojske v Ukrajini za genocid. Papežev križev pot na veliki petek po dveh letih znova v rimskem Koloseju, križ bosta nosili tudi ukrajinska in ruska družina. Osrednjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost za življenjsko delo dobila kiparka Duba Sambolec.
Ruska raketna križarka Moskva, ki naj bi jo zadeli ukrajinski raketi, je sinoči potonila v Črnem morju. Ukrajinski parlament je včeraj z resolucijo Rusijo označil za teroristično državo, dejanja ruske vojske pa za genocid. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je Rusija v 50 dneh invazije pokazala, da je njena glavna tarča Donbas. Drugi poudarki oddaje: - Hrvaška pred veliko nočjo močno zrahljala kovidne ukrepe, v Avstriji in Italiji še vedno številne omejitve. - Obnova mariborske promenade zaradi dodatnih del nekoliko dražja. - Hokejiste Jesenic do prvega naslova prvaka v Alpski ligi loči še ena zmaga.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Ameriški predsednik Joe Biden je bil včeraj povsem neposreden do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Že večkrat ga je označil za vojnega zločinca, zdaj pa je prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino uporabil besedo genocid. Obtožbe o uporabi prepovedanega orožja so namreč vse hujše. Najhuje je, kot kaže, še vedno v Mariupolju, kjer se nadaljujejo tako srditi spopadi, da naj bi trupla ležala kar na ulicah porušenega mesta. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Ob približno 27 tisoč primerih aktivnih okužb s koronavirusom in nekaj več kot 100 hospitaliziranih zaradi covida bi lahko od konca tedna naprej tudi v zaprte javne prostore znova vstopali brez zaščitnih mask. Obvezne bi ostale zgolj v zdravstvu in socialnem varstvu. Odločitev vlade pričakujemo danes. - Zaradi energetske krize bi morala biti naša država veliko bolj aktivna na področju zelenega prehoda. Poleg iz leta v leto bolj zapletenih postopkov umeščanja novih energetskih objektov, kot so sončne in vetrne elektrarne, je težava šibkost distribucijskega omrežja zanje, opozarjajo v energetiki. - Prva polfinalista nogometne lige prvakov madridski Real in Villareal, ki je presenetljivo izločil münchenski Bayern \t\t
Ameriški predsednik Joe Biden je rusko invazijo v Ukrajini prvič označil za genocid. Ta težek očitek je izgovoril med obiskom v zvezni državi Iowa, kjer je krivdo za podražitve hrane in pogonskih goriv pripisal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Nič od tega se ne bi zgodilo, če ne bi diktator razglasil vojne in izvajal genocida na drugem koncu sveta, je bil oster Biden. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Najnovejše ameriško poročilo o človekovih pravicah omenja pritiske slovenske vlade na medije. Med nagrajenci za energetsko učinkovitost občina Loški potok. Prva polfinalista nogometne lige prvakov madridski Real in Villareal.
Ruske sile se v Ukrajini usmerjajo na vzhod države, kjer je skoncentriranih več 10 tisoč vojakov. Ukrajinske oblasti svarijo, da bi Rusi lahko tam uporabili kemično orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Rusi pripravljajo novo stopnjo nasilja proti Ukrajincem in razmišljajo o uporabi kemičnega orožja v Mariupolju. Zaradi posledic vojne v Ukrajini, ki jo finančno zelo občuti vsa Unija, pa bi lahko Evropska komisija podaljšala zamrznitev fisklanega pravila. V Uniji sicer poteka razprava o ustreznosti teh pravil. V oddaji tudi: V Beogradu opozicija zahteva ponovitev volitev, sinoči srečanje gorečih nasprotnikov Vučića in Đilasa. Kmetijski minister Podgoršek zanika, da bi država načrtovala množični posek gozdov. Na mednarodnem vinskem sejmu v Veroni slovenska oranžna vina v ospredju pozornosti.
Neveljaven email naslov