Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva leto dni od najhujših poplav v zgodovini Slovenije, v katerih so narasli vodotoki in zemeljski plazovi povzročili za tri milijarde evrov škode. 34 objektov je odnesla voda ali pa so jih porušili plazovi, še približno 500 hiš je bilo tako poškodovanih, da dolgo niso bile primerne za bivanje. Na prizadetih območjih so v enem letu obnovili večino cest, izzivi za prihodnost pa so sanacija številnih plazov, zagotovitev poplavne varnosti, ter preselitev ljudi z najbolj poplavno ogroženih območjih.
V oddaji pa tudi o tem:
- Hezbolah na Izrael izstrelil več raket. Vse več držav poziva svoje državljane, naj zapustijo Libanon
- Ukrajina dobila prva bojna letala F-16, a razmer na bojišču to ne bo bistveno spremenilo
- V Parizu slovenski plavalni vrhunec desetletja. Neža Klančar v finalu na 50 metrov prosto
11628 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Mineva leto dni od najhujših poplav v zgodovini Slovenije, v katerih so narasli vodotoki in zemeljski plazovi povzročili za tri milijarde evrov škode. 34 objektov je odnesla voda ali pa so jih porušili plazovi, še približno 500 hiš je bilo tako poškodovanih, da dolgo niso bile primerne za bivanje. Na prizadetih območjih so v enem letu obnovili večino cest, izzivi za prihodnost pa so sanacija številnih plazov, zagotovitev poplavne varnosti, ter preselitev ljudi z najbolj poplavno ogroženih območjih.
V oddaji pa tudi o tem:
- Hezbolah na Izrael izstrelil več raket. Vse več držav poziva svoje državljane, naj zapustijo Libanon
- Ukrajina dobila prva bojna letala F-16, a razmer na bojišču to ne bo bistveno spremenilo
- V Parizu slovenski plavalni vrhunec desetletja. Neža Klančar v finalu na 50 metrov prosto
Kdaj bodo ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 pri nas obrodili sadove in jih bo vlada začela sproščati, je eno od pogostejših vprašanj v zadnjih tednih. V tem bo po napovedih znan načrt postopnega odpiranja. Ob ustrezni epidemiološki sliki bi se lahko v šole vrnili najmlajši, pristojni nakazujejo tudi možnost odprave prepovedi gibanja med občinami. Preostali poudarki oddaje: Avstrija razmišlja o odpiranju šol, ne pa tudi smučišč. Srbija preklicala izgon črnogorskega veleposlanika.Za popravke volilne zakonodaje le še trije tedni. Kako porabiti denar iz sklada za podnebne spremembe.
O umirjanju epidemije za zdaj še ni mogoče govoriti, meni zdravstvena stroka. Kljub pričakovanju upada števila obolelih s covidom-19 se je sredi novembra krivulja znova vzpela, bolnišnično zdravljenje je včeraj potrebovalo več kot tisoč 270 ljudi, v preteklem tednu pa je skupno umrlo 332 covidnih bolnikov. Strokovna svetovalna skupina za covid-19 naj bi ta teden kljub temu pripravila načrt sproščanja zajezitvenih ukrepov. Na prvem mestu je odpiranje šol, omejitev gibanja na občine bi lahko odpravili. Druge teme: - Srbija preklicala izgon črnogorskega veleposlanika - Turistično prebujanje Podbrda spodbudilo infrastrukturno obnovo - Slovenski košarkarji na pragu evropskega prvenstva
Na Inštitutu Jožef Štefan ugotavljajo, da se je epidemija pri nas naposled začela umirjati. Vrh bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah je bil morebiti že dosežen ali pa bo v prihodnjih dneh. Da so ti podatki žarek upanja, je sinoči dejala tudi vodja strokovne svetovalne skupine Bojana Beović in dodala, da bi ob nadaljevanju trendov lahko začeli razmišljati o sproščanju zajezitvenih ukrepov. Ta teden naj bi skupina sicer pripravila načrt sproščanja. Druge teme: - Več evropskih držav, tudi Italija, ob umirjanju razmer sprošča ukrepe - Nova moldavska predsednica z odmikom od Rusije bliže Evropi - Odprtje smučišč pred novim letom še pod velikim vprašajem - Začel se je adventni čas, policisti ob praznikih svarijo pred rabo pirotehnike
Medtem ko nekatere države postopno sproščajo ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, je pred nami še najmanj teden dni strogih omejitev. Njihovo upoštevanje, zlasti upravičenost prehajanja med občinami, bo ta konec tedna poostreno nadzirala policija. Zaposleni v zdravstvenih in socialnih zavodih, ki so ključni pri oskrbi bolnikov, pa opozarjajo, da je politika nanje pozabila. Ob okužbi na delovnem mestu namreč ne dobijo 100-odstotnega nadomestila plače. Druge terme: - Hrvaška zaostruje ukrepe, bolniki s covidom tudi v zagrebško Areno - V Varšavi napovedani novi protesti v podporo pravici do splava - Osrednja nagrada Društva novinarjev Slovenije Delovi novinarki Jožici Grgič - Košarkarji po dolgem premoru v boj za Evropsko prvenstvo
Da se epidemija pri nas še vedno ne umirja, kažeta število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, ki je najvišje doslej, in tudi visoko število umrlih. Zaradi nespoštovanja omejitvenih ukrepov bo policija ta konec tedna izvajala poostren nadzor obveznega nošenja zaščitnih mask in omejitve prehajanja občinskih meja. Preostale teme oddaje: - Zaposleni v domovih za starejše pri izplačilu bolniške odsotnosti izigrani - Ponekod po Evropi zaostrovanje, drugod rahljanje zajezitvenih ukrepov - Graditev sevniškega stadiona zaradi zdrsa brežine miruje - V Pivki z naložbami v Krpanov dom
Šole, neživilske trgovine, kulturne ustanove ostajajo zaprte še najmanj teden dni, še naprej bo ustavljen javni potniški promet. Psihološke, ekonomske in socialne stiske so vse hujše, a kot kaže, je do odpiranja javnega življenja še dolga pot. Vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović za primer postavlja francoski načrt sproščanja. Preslikava tamkajšnjega načrta na slovenske razmere pomeni, da bi se večje odpiranje zgodilo ob manj kot 150 okužbah na dan. Druge teme: - Najbolj ranljive skupine prebivalstva bi začeli cepiti januarja - Desus izbira vodstvo: kaj bi vrnitev Karla Erjavca pomenila za trdnost koalicije? - Avstrija zavrnila pobudo nemške kanclerke o zaprtju evropskih smučišč - Z razmahom spletnega nakupovanja vse več tudi goljufov
Ali kdaj pomislite, kako kakovostna in čista je voda, ki si jo iz pipe natočite v kozarec? Številne dejavnosti- od industrije, kmetijstva, pa do vojaških aktivnosti neposredno vplivajo tudi na vodo. Slovenska vojska ima svoje osrednje vadišče, na katerem zadnja leta vadijo tudi vojaki Nata, na edinem vodnem viru, ki zagotavlja pitno vodo za več tisoč prebivalcev Postojne in Pivke. Ker gre za prepustna kraška tla, ta pa vpijajo številne strupe, ki jih v okolje spušča vojska, je Poček že vrsto let predmet sporov med lokalno skupnostjo in državo. V oddaji: Sabrina Mulec, Metoda Dodič Fikfak, Rajko Pirnat, Igor Marentič, Florijan Poljšak, Timotej Pepelnik, Matej Tonin
- Po napovedih bi s cepljenjem proti koronavirusu lahko začeli januarja - Desus začenja glasovanje o novem predsedniku stranke - Odbor za obrambo še drugič zavrnil 37-ti A člen - Pošta Slovenije beleži 40 odstotno rast paketnih pošiljk
Vlada bo predvidoma podaljšala ukrepe za omejitev širjenja virusa, saj k temu poziva svetovalna skupina glede na porazne epidemiološke razmere. Učinki ukrepov namreč še niso zadostni - kot pravi stroka, bili namreč prepozni, predvsem pa se jih večina še vedno ne drži. Če se oziramo po drugih evropskih državah, na primer Nemčiji, niti december ne bo bolj sproščen. V oddaji tudi: - Globe za organizatorje zbiranja ljudi na javnih krajih do 12 tisoč evrov - Minister Hojs naj bi iskal obvod za 37 A člen - Komisarka Jourova: mediji morajo ostati braniki demokracije - Nogometni svet žaluje, poslovila se je legenda Maradona
- Vlada bo predvidoma podaljšala zajezitvene ukrepe - Evropski poslanci govorili tudi o vmešavanju Madžarske v slovenske medije - Občani Poljčan v času epidemije dobrodelni - Smrt Maradone nogometni svet zavila v črnino in sprožila plaz žalovanja
Vladna svetovalna skupina bo predlagala podaljšanje zdaj veljavnih ukrepov za zajezitev epidemije. Številke so zgovorne, poudarjajo, razmere v bolnišnicah tudi. Število smrtnih žrtev bo tudi v prihodnjih dneh zagotovo veliko. Vodja svetovalne skupine Bojana Beovič pravi, da se virus zdaj v veliki meri širi na delovnih mestih. Je tu pričakovati kakšne nove ukrepe? Ostale novice: - Številne evropske države si prizadevajo za omilitev ukrepov med prazniki - Domnevno vplivanje Madžarske na slovensko medijsko krajino pod drobnogledom evropskih poslancev - Opozorila o nezadostnem odzivu države na povečanje družinskega nasilja med epidemijo - Nagrajenec Slovenskega knjižnega sejma je Borut Kraševec za roman Agni
Sistematično testiranje zaposlenih v domovih za starejše se bo začelo v kratkem, testiranja celotnega prebivalstva pa po navedbah zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja v Sloveniji ne bo. Kot pravi, s tem ne bi pridobili bistvenih podatkov, poleg tega bi s testiranjem močno obremenili že tako izčrpan zdravstveni kader. Kdaj pa je pričakovati sproščanje omejitvenih ukrepov? - Za zdaj brez podaljšanja subvencioniranja skrajšanega delovnega časa - Stanje svobode medijev v Uniji slabše; novinarji tarče nasilja in pritiskov - Ameriški predsednik Donald Trump prižgal zeleno luč za začetek prenosa oblasti - Niko Grafenauer za uvod v 36. knjižni sejem kritičen do slovenske kulture
Pristojna ministra se bosta danes pogovarjala o odprtih vprašanjih glede testiranja zdravstvenih delavcev. Testiranje zaposlenih v domovih za starejše naj bi se začelo prihodnji teden, a podrobnosti še niso znane. Potekajo pa tudi intenzivne priprave na izvedbo množičnega testiranja prebivalstva, ki ga je za začetek decembra napovedal predsednik vlade Janez Janša. Minister Gantar je testiranje celotnega prebivalstva sicer zavrnil, saj meni, da z njim ne bi pridobili ključnih podatkov. Izpostavlja pa tudi težavo, saj naj bi testiranje izvajali zdravstveni delavci. Preostale teme oddaje: - Nadaljuje se obravnava šestega protikoronskega zakona. - Začetek kadrovanja novoizvoljenega ameriškega predsednika Bidna. - Radmance vabijo k branju na Ravnah na Koroškem. - Slovenski knjižni sejem prvič prek spleta.
V zdravstvu, ki je v epidemiji najbolj obremenjeno, se danes začenja redno testiranje vseh zdravstvenih delavcev. To bi bilo smiselno uvesti tudi v domovih za starejše, kjer se nadaljuje širjenje okužb s koronavirusom, a se pristojni ministrstvi še usklajujeta o tem. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Ali bo šesti protikoronski sveženj spodbudil podjetja k najemanju posojil? O blokadi evropskega svežnja za okrevanje tudi v Evropskem parlamentu. Kvarni vpliv Trumpovega nesodelovanja pri prenosu oblasti. 36-ti knjižni sejem s tržnico in dogodki zgolj na spletu.
Osrednja nedeljska jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Vlada se je očitno odločila za množično testiranje prebivalstva na koronavirus. Premier Janez Janša je sinoči tvitnil, da morajo ministrstva v dveh tednih pripraviti vse potrebno, pojasnil ni navedel. Zdravstveno ministrstvo pa je sporočilo, da bo bolj sistemsko uredilo redna testiranja za zdravstvene delavce. Na pristojnem ministrstvu sicer napovedujejo tudi kadrovske spremembe: - Gantar za razrešitev Bregantove z mesta državne sekretarke - Kongres NSi bo na vrhu stranke po pričakovanjih potrdil Tonina - Kaj za Evropsko unijo pomeni madžarsko-poljsko blokiranje proračuna? - Goran Dragič potrdil, da ostaja v Miamiju
Voditelji Evropske unije so sinoči na virtualnem vrhu menda le 15 minut namenili razpravi o madžarski in poljski blokadi ključnih delov več kot tisoč 800 milijard evrov vrednega evropskega svežnja za odpravo posledic pandemije. Preboja ni bilo, nemško predsedstvo bo zdaj nadaljevalo pogajanja. Težava pa je v tem, da se s sprejemanjem svežnja mudi, saj denar potrebujejo vse države. Ostale teme: - Janša: Z zaprtjem vrtcev in šol smo zamudili; pri vnovičnem odprtju bodo potrebne omejitve - Začenja se kongres Desusa; poslanska skupina upa na vrnitev Erjavca - Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcih in šolah odpade, ne pa tudi sporočilo dneva - Na Poljskem uvod v novo sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih
Neveljaven email naslov