Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andrej Torkar, sebe predstavolja kot tolminskega puntarja, ki brezkompromisno reče, kar komu gre in pritiče. Izučil se je za jeklarja, a ga je po vrnitvi iz služenja vojaškega roka "ujela" kriza metalurgije. Rešitev je našel v policijskih oziroma tedaj še miličniških vrstah. Po prešolanje je začel kot navaden miličnih, a je šole nadaljeval in napresoval do komandirja postaje LJ_ Center. Tu je bil vsa najbolj vroča leta osamosvajanja, ki so kuminirala v Vojni za Slovenijo.
Andrej Torkar sebe označuje za tolminskega puntarja, ki je iz železarja postal policist in temu poklicu ostal zvest vse življenje. Večkrat so razmere ali drugi posegli vmes in ga prislili v odločitve, ki pa so bile njegove in dokončne. Za kar se odloči, temu je zvest in brezkompromisen.
428 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Andrej Torkar, sebe predstavolja kot tolminskega puntarja, ki brezkompromisno reče, kar komu gre in pritiče. Izučil se je za jeklarja, a ga je po vrnitvi iz služenja vojaškega roka "ujela" kriza metalurgije. Rešitev je našel v policijskih oziroma tedaj še miličniških vrstah. Po prešolanje je začel kot navaden miličnih, a je šole nadaljeval in napresoval do komandirja postaje LJ_ Center. Tu je bil vsa najbolj vroča leta osamosvajanja, ki so kuminirala v Vojni za Slovenijo.
Andrej Torkar sebe označuje za tolminskega puntarja, ki je iz železarja postal policist in temu poklicu ostal zvest vse življenje. Večkrat so razmere ali drugi posegli vmes in ga prislili v odločitve, ki pa so bile njegove in dokončne. Za kar se odloči, temu je zvest in brezkompromisen.
Gozd je za Slovence več kot samo ekonomska dobrina, ki daje les in zaslužek za življenje. Gozd širi mir, prinaša sprostitev po napornem delu ter zdravilno deluje na telo in duha. Je dom prepletene združbe rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov. Za človeka imajo številna drevesa tudi simbolen pomen. O tem bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje o gozdu in Slovencih. Njen avtor je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo MID o fenomenu Cerkniškega polja. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje slike pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, ki potem presahne. Ali pa tudi ne. Pač odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izdatno izkoristili prednosti jezera in suhega polja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan je doslej podrobno popisal mednarodno in lokalno ozadje požiga, prežeto z mržnjo vzhajajočega fašizma do vsega slovenskega in slovanskega ter požig in doživetja ljudi, ki so prebivali v hotelskem delu doma. V tej oddaji pa se dotakne vprašanja odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma in v divjanju fašistov ob napadih na druge objekte. Z četrto oddajo zaključujemo cikel pripovedi o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920.
Na vrsti je tretja oddaja iz cikla o požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu 13.julija 1920. V njej zgodovinar dr. Borut Klabjan podrobno popisuje požig, kakor ga je lahko povzel po različnih pisnih virih. Dotakne pa se tudi nasilja nad drugimi slovenskimi domovi v okoliških slovenskih vaseh ter nad ustanovami in objekti, ki so bili povezani s Slovenci v Trstu in predstavniki drugih slovanskih narodov.
Z današnjo oddajo Mejniki identitete nadaljujemo osvetljevanje okoliščin in razmer, ki so privedle do požiga Narodnega doma v Trstu. Pozornost bomo namenili sarajevskemu atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika princa Ferdinanda, ki je do skrajnosti zaostril že sicer hudo napete odnose med pripadniki različnih narodov v Trstu. Začele so se manifestacije in demonstracije, ki so se pogosto sprevrgle v medsebojno nasilje. Avtor besedila je zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Slovenci smo svojo državo vzpostavili šele desetletje pred koncem 20. stoletja. Prej smo bili formalno državljani drugih držav in moški so v njih "služili vojsko" kot pravimo. Nekoliko zagate nastane pri Slovencih v Kraljevini Jugoslaviji in po vojni v SFRJ. A ti državni tvorbi sta bili dejansko le napol tudi slovenski, vsaj z vidika slovenskih vojakov, ki so poslušali povelja v tujem jeziku in povečini tujih častnikov. Taka je bila praksa že stoletja, še najbolj pa se je razmahnila prav v 20.stoletju, ko so bili Slovenci vojaki tujih vojska. Sogovornik v oddaji Ivana Merljaka je bil zgodovinar prof.dr. Branko Marušič.
Tokratno oddajo namenjamo škofu Antonu Martinu Slomšku in njegovi vlogi za prenos sedeža lavantinske škofje iz St. Andraža na Koroškem v Maribor. Gost oddaje je prof. dr. Vincenc Rajšp, vodja Slovenskega inštituta na Dunaju.
Za zamejske Slovence je leto 2020 posebno. Sto let Koroškega plebiscita, 75 let od konca druge svetovne vojne, 65 let veljavnosti tako imenovane Avstrijske državne pogodbe, stota obletnica požiga narodnega doma. Obletnice so izjemna priložnost, da se slovenska zamejska kulturna društva predstavijo italijanski, avstrijski in seveda zamejski javnosti, a zaradi koronavirusa je veliko prireditev odpadlo ali bilo prestavljenih. Na drugi strani je v poletne projekte vključenih veliko otrok, za katere zdaj ni jasno, ali bodo sploh potekali. Avstrijska in italijanska kulturna društva so rešitev našla v delovanju na spletu, a glavno kulturno življenje se še vedno odvija na prireditvah v živo. Te bodo v prihodnjih mesecih močno omejene, kar delovanje zamejske kulture postavlja v težaven položaj. Kako bo nova prihodnost, ki počasi postaja sedanjost, vplivala na delovanje slovenskih zamejskih kulturnih društev, se v skupni oddaji Radia Slovenija, RAI Trst in ORF Celovec pogovarjamo z Zalko Kelih-Olip iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev Živko Persi v Opčinah pri Trstu in poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjem Rovškom v Celovcu.
V današnji oddaji Mejniki identitete bomo govorili o fenomenu cerkniškega polja s presihajočim jezerom. O tem smo se pogovarjali z mag. Slavkom Polakom, biologom in kustosom pri Notranjskem muzeju v Postojni, Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Oglarstvo na Slovenskem sega že v predantični čas. V železni dobi se je dodobra uveljavilo, saj so oglje potrebovali za pridobivanje železa. V poznem srednjem veku, ko so začeli že tržno pridobivati železo, pa se je oglarstvo močno razmahnilo (ponovitev oddaje).
V eni prejšnjih oddaj smo preučili splavarstvo na Dravi. Reka Savinja pa je veliko bolj divja reka od Drave in je zahtevala precej več spretnosti v ozki dolini, dokler se ta ni odprla v ravnini. Danes si skoraj ne moremo zamisliti, da je med obema vojnama po Savinji na jug plulo po več kot 4.000 flosov na leto (ponovitev oddaje).
V Gančanih v Prekmurju so pred 101. letom postavili prvi Gančki majoš oziroma gančanski mlaj. Ta običaj izvedejo vsakega 30. aprila, dan pred prvim majem. Mladi dekleta in fantje, ki v tekočem letu dopolnijo 18. let, tako imenovani ''lejtniki'', posekajo in s papirnatim trakovi in cvetovi okrasijo velik smrekov vrh. Tega potem nosijo po vasi do kraja, kjer ga dvignejo na mlaj. Prvič so majoša dvignili v zahvalo Materi božji, ker so se fantje živi vrnili iz prve svetovne vojne. Sočasno je bil velik izraz pripadnosti slovenstvu in so ga postavili v kljubovanje madžarski oblasti, ki Slovencev ni priznavala. Štiri mesece pozneje je bilo Prekmurje priključeno slovenskemu ozemlju v tedanji kraljevini Jugoslaviji... Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Po reki Dravi je do zgraditve cest potekala pomembna transportna vodna pot že od zgodnjega srednjega veka. Pozneje pa so po njej splavljali les iz pohorskih gozdov na jug do Save in Donave in naprej vse do Črnega morja. Skozi čas se je razvila posebna kultura splavarstva – flosarstvo. Posel je bil finančno donosen in je podžigal avanturistični duh flosarjev.
Na sporedu je ponovitev oddaje Mejniki identitete o Academii operosorum Labacensium, ki so jo pred tremi stoletji ustanovili tedanji ljubljanski intelektualci. Njena dejavnost se je kmalu razširila na skoraj vsa področja tedanje znanosti in umetnosti. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes, v velikem tednu, ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasijonu. Slovenci nismo številčno velik narod, naša veličina je v bogastvu kulturne dediščine. Med bisere baročne kulture sodi tudi Škofjeloški pasijon, enkraten v svoji pisani besedi in izvedbi. Njegov veličasten pomen potrjuje tudi vpis na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Barok je umetnostni slog, ki je močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije, ki je kot reakcija na protestantizem potekal po vsem Habsburškem cesarstvu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo prvo oddajo o vodah na Slovenskem iz cikla Mejniki identitete. Slovenija je v marsičem poseben prostor v geografskem, pa tudi zgodovinskem in kulturnem pogledu. Eden močnih, a danes za večino najbrž nerazumljenih elementov naše identitete so tudi slovenske vode: potoki, reke, jezera, močvirja in morje. O njih smo se pogovarjali z geografom dr. Mitjem Bricljem, ki se vse svoje poklicno življenje ukvarja z vodami. Na ministrstvu za okolje je odgovoren za uresničevanje mednarodnih pogodb na področju voda in je tudi predsednik slovenskih komisij za sodelovanje s sosednjimi državami na področju voda. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Druga oddaja o gozdu kot identiteti našega naroda nosi naslov Gozd in Slovenci. Že naši predniki so bili na gozd močno navezani, a ne samo zaradi gospodarskega pomena, ki ga ima, marveč tudi čustveno in duhovno. Gozd sprošča, blagodejno pomirja, osrečuje in tudi zdravi. Posamezna drevesa radi poosebljamo in jim pripisujemo človeške lastnosti... V oddaji se je avtor Ivan Merljak pogovarjal s prof.dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Slovenci smo na gozd močno navezani v gmotnem in čustvenem pogledu. Slovenski gozd prekriva skoraj dve tretjini ozemlja in je vedno v naši bližini. Daje nam kisik in čisto pitno vodo. Je prostor za rekreacijo, nabiranje gob in gozdnih sadežev. Že od davnih časov je tudi ekonomski prostor. Vedno je dajal les za kurjavo in ogrevanje, bil je vir gradbenega materiala za pripravo bivališč ter uporabnih in okrasnih predmetov. S krčenjem gozdov so predniki pridobivali zemljo za poljedelstvo. V slovenskih gozdovih uspeva skoraj tisoč rastlinskih vrst, med njimi več kot 70 drevesnih. Gozd je dom ptic, divjih živali, dvoživk in plazilcev, ščiti pred erozijo in plazovi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Neveljaven email naslov