Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladal je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev za tak korak. Zato smo to preverili na plebiscitu 23. Decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po Božiču, 26. decembra 1990.
Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladal je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev za tak korak. Zato smo to preverili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.
428 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladal je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev za tak korak. Zato smo to preverili na plebiscitu 23. Decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po Božiču, 26. decembra 1990.
Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladal je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev za tak korak. Zato smo to preverili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.
Danes ponavljamo oddajo o kolonstvu v Goriških brdih kot posebni obliki pravnih lastniško-najemnih odnosov, ki se pojavlja že od razvitega srednjega veka naprej. To je v nasprotju s tlačanstvom veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem. O narodni noši pa šele v drugi polovici 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.
Pred 300 leti, ko slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobi primat v tedanji habsburški monarhiji, se začnejo na Gorenjskem in Koroškem pojavljati poslikane panjske končnice na panjih, imenovanih kranjiči. Največji razmah doseže to svojevrstno ljudsko slikarstvo, če lahko tako rečemo, v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa počasi zamre. Danes je ohranjenih še kakih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes.
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo klimatskih razmer in ravnanja človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge. V zadnjih 2000 letih je bilo na evropskih tleh kar 150 kužnih let (ponovitev oddaje).
Čas prinaša spremembe in mnogokrat pošlje v zgodovinski spomin tudi kaj lepega, kakor na primer šempetrsko vijolico. Ta je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstro-Ogrske je bila vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prodajali v Benetke, Trst in na Reko pred prvo svetovno vojno, ko je bila zgrajena Bohinjska proga pa tudi na cesarski Dunaj. A posel je z razpadom cesarstva in z novimi mejami začel propadati, dokončno je ugasnil po drugi svetovni vojni in novih mejah (ponovitev oddaje).
Slovenija ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar približno 1.100 jih je, to nas uvršča v sam svetovni vrh. Ker smo ozemlje na prepihu, je pri nas pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega. Prisluhnite ponovitvi oddaje o orglah na Slovenskem!
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejeni prostor okoli Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto. (Gre za ponovitev oddaje.)
Karel Destovnik - Kajuh je v zavesti Slovencev partizanski pesnik. Toda to je le del resnice, saj je kot mlad pesnik pisal predvsem lirične, čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino, a le nekaj pesmi je napisal kot partizan, vodja kulturniške skupine 14. divizije, med njimi tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili številni slovenski skladatelji, tudi iz povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem.
Sveti Miklavž je bil zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, kjer ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru.
Redko kateri izum v zgodovini je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih ulitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku? (Ponovitev oddaje)
V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je veliko bolj sproščena oblika od tlačanstva, saj temelji na svobodi posameznika, ki vstopa v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo podnebnih razmer in ravnanj človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge.
Ob stoti obletnici prve svetovne vojne smo veliko napisali in povedali o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki ga je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ga ločila od matičnega naroda.
Začetki šolstva na Slovenskem segajo v antiko, a prve formalne oblike srečamo šele v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku in potem v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije ... Sogovornik je direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okolíš. Arhiv: AR92556 \t\t\t\tTraja: 55,02 min
Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.
Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času avstro-ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijoličaste in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah.
Danes ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda tik pred koncem druge svetovne vojne. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa Narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
Danes ponavljamo oddajo o Koroškem plebiscitu, od katerega te dni mineva 101 leto. Na podlagi večinske volje je bila tedaj Koroška skoraj v celoti priključena k demokratični republiki Avstriji, ki je nastala po razpadu avstro-ogrskega cesarstva. Za avstrijsko stran je bil plebiscit zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tvorbe. Avtor oddaje je Ivan Merljak. AR92567\t\t\t \t\t\ttraja: 42,05 min
Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. Skozi več milijonov let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočletja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi.
Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kot je bilo tedaj v navadi. Posneli so ga mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Neveljaven email naslov