oddaja govori o pomenu in vlogi jezuitov v procesu rekatolizacije kranjske dežele in o uveljavitvi šolske izobrazbe tudi med kmečkim prebivalstvom

Mejniki identitete

V prvem stoletju novega veka se je po Evropi naglo širil  protestantizem in se v času Primoža Trubarja vsidral tudi v naših krajih. Našim prednikom je prinesel prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Toda s kratkim zamikom se je začela širiti protireformacija, uperjena zoper Lutrove reformatorje oziroma Evangeličane, ki so kot trdno versko oporo razglašali le evangelij ozroma sveto pismo. Protireformacija je potekala z roko v roki z rekatolizacijo tistih, ki so podlegli luteranstvu in so se bili zdaj prisiljeni odpovedati novi veri ter se spet pokoriti Rimu.

Z vidika katoliške vere pa je sočasno potekala tudi tako imenovana katoliška prenova, ki je pomenila delno prilagoditev navkov in ravnanj v Rimski Cerkvi po Tridentinskem kocilu. Pri tem so imeli velko vlogo jezuiti. K nam so prišli prek Dunaja in na slovenskih tleh ustanovili več kolegijev in srednjih šol, v katerih pa so znanje poleg plemičev in meščanstva lahko pridobivali tudi nadarjeni kmečki sinovi. Prav zato je bila njihova vloga zelo velika za razvoj pismenosti in izobrazbe. V jezuitskih šolah so se izobraževali vsi, ki so veliko storili za gospodarski in duhovni napredek  na naših tleh v naslednjih dveh stoletjih.

Sogovornika v oddaji sta bila:

p. Damjan Ristić, ravnatelja jezuitskega kolegija v Ljubljani ter zgodovinar in profesor slovenščine Rok Dovjak, lektorja v multimedijskem centru naše  Radio-televizije, ki je diplomiral iz  teme: Ljubljanski jezuiti in njihov odnos z laiki glede na Historio annuo (1596-1691).