SLOVENCI SMO BILI V ČASU HABSBURŠKE MONARHIJE RAZDELJENI NA VEČ DEŽEL JE BILO TO OVIRA A PREDNOST?

Mejniki identitete

Slovenske dežele so zgodovinska oznaka za upravno ločena ozemlja v Srednji in Južni Evropi, ki so v pretežni meri obsegala ozemlje, kjer so večinski prebivalci skozi stoletja govorili slovensko in so se po velikosti skupaj približevala slovenske etnični meji. Prva tvorba naših prednikov na območju vzhodnih Alp – Karantanija, se je v 13 stoletju razgradila v vojvodine Koroško, Štajersko, Kranjsko in Goriško. Pozneje so se razširile še na zahodni del Istre, Goriški pa so priključili še Gradiško. Trst je bil svobodno ozemlje, le današnje Prekmurje je upravno sodilo pod Ogrski del in ni bilo všteto med slovenske dežele. Učili so nas, da je razdelitev na dežele dušila skupno zavest slovenskega življa na podeželju, a vse bolj očitno je, da so kmečki prebivalci vendarle čutili skupno pripadnost, vsaj jezikovno in kulturno.