Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mejniki identitete
Zgodovinski proces širitve protestantizma in nato rekatolizacije je v Prekmurju potekal drugače kot drugod po tedanjih slovenskih deželah in z zamikom enega stoletja. Temeljni razlog je bil v tem, da je bila večina slovenskega ozemlja pod Habsburško oblastjo, Prekmurje pa pod ogrskim kraljestvom. Čeprav je bila rekatolizacija tudi v Prekmurju močna, pa so ohranili razmeroma mirno sobivanje obeh osrednjih Cerkva. O tem govori dr. Klavdija Sedar, slovenska latinistka in jezikoslovka, sodelavka ZRC SAZU, domoznanka v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.
429 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Mejniki identitete
Zgodovinski proces širitve protestantizma in nato rekatolizacije je v Prekmurju potekal drugače kot drugod po tedanjih slovenskih deželah in z zamikom enega stoletja. Temeljni razlog je bil v tem, da je bila večina slovenskega ozemlja pod Habsburško oblastjo, Prekmurje pa pod ogrskim kraljestvom. Čeprav je bila rekatolizacija tudi v Prekmurju močna, pa so ohranili razmeroma mirno sobivanje obeh osrednjih Cerkva. O tem govori dr. Klavdija Sedar, slovenska latinistka in jezikoslovka, sodelavka ZRC SAZU, domoznanka v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.
Franci Povše je danes še vedno aktiven. Zaposlen je kot namestnik generalne sekretarke vlade. To pomeni, da je sposoben in deloven, a hkrati, da je bil v času osamosvajanja zelo mlad. Po poklicu je policist, a je po končani srednji šoli odšel na vojaško akademijo kopenske vojske. Po vrnitvi leta 1989 so ga takoj vključili v delo Posebne enote milice v Novem mestu. Ni si niti oddahnil, ko je moral sodelovati pri preprečitvi mitinga resnice. Tedaj je spoznal, da Jugoslavija poka po šivih in bo treba storiti vse za obrambo nastajajoče nove države Slovenije. Bil je eden od pobudnkov ustanovitve Maneverske strukture narodne zaščite.Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ivan Hočevar je bil v času vojne za slovenijo načelnik UNZ Kranj. Poveljeval je policijskim enotam, ki so nadzorovale mejne prehode na Gorenjskem in tudi letališče Brnik. V vročih dneh voje se je kar nekajkrat srečal s težkimi odločitvami, a vedno je imel v mislih človeka in si je zato prizadeval, da bi se s pogovori z oficieji JLA izognili spopadom.
Srečko Lavrenčič je diplomiran ekonomist. Pred vojno za Slovenijo je deloval kot kriminalist in načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete pri tedanji UNZ Ljubljana. Nekaj let po vojni je prestopil v gospodarske vrste in kot direktor vodil proizvodno podjetje. Zdaj je v pokoju, a še pripravlja izvedeniška mnenja za sodišča. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Vojko Robnik je bil med vojno za Slovenijo višji inšpektor za posebne naloge v RS Upravi milice na Kidričevi, danes na Štefanovi ulici v Ljubljani. Kot najbolj usposobljenega so postavili za vodjo Zbirnega centra za vojne ujetnike v Dolu pri Hrastniku.
V drugi oddaji o turških vpadih pregledujemo, kakšen vpliv in posledice so imeli za slovensko ljudstvo, pa tudi, koliko je še phranjenega prek ustnega izročila, v imenih krajev in ljudi.
TURŠKI VPADI - PRVI DEL Na prehodu iz srednjega v novi vek so se prek naših krajev valil trume turških konjenikiov in ropale po vaseh, požigale, pobijale in zasužnjevale ljudi... Turški roparji so bili manjši oddelki generalner sultanove vojske, ki je skušala prodreti na Zahod prek južne smeri, prek Benetk in torej tudi Slovenije. Ali pa prek Dunja in tudi tu ji je bilo slovensko ozemlje - na poti. Sprva so bili kmetje prepuščeni sami sebi, potem, v drugem stoletju pa je bila obramba že boljša....
Visoki policisjski inšpektor (tedaj) pravnik Vojko Robnik (na koncu upokojen kot poveljnik letalske enote policije) i je bil med vojno za Slovenijo vodja Centra za vojne ujetnike na Dolu pri Hrastniku. Tam so popisovali vse vojne ujetnike od navadnih vojakov do vseh, ki so bili krivi kriminalnih dejan...nedolžnhe vojake so izpustili, krive pa zaprli na Dobu.
Angel Vidmar, po rodu s Predmeje nad Ajdovščino, je po osnovnem poklicu gozdarski tehnik, a po vrnitvi s služenja vojaškega roka je vstopil v vrste milice. Dodatno se je šolal in izpopolnjeval in postal komandir postaje milice, najprej v Mostu na Soči. Z rastočo napetostjo v nekdanji Jugoslaviji pa so ga premestili v domačo občino, v Ajdovščino, kjer je bil komandir postaje milice tudi v času vojne za Slovenijo. Na Primorskem se je vojna začela dan prej in Angel je bil ključni mož pri hitri organizaciji blokad zoper oklepnike jugoslovanske armade. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V prvi jesenski oddaji Domovina v srcu se bo predstavil poklicni vojak, major BOJAN ŠOPER, danes upokojeni častnik Slovenske vojske in Predsednk združenja slovenskih častnikov Trbovlje ter član predsedstva združenja slovenskih častnikov. V času priprav na osamosvojitev je imel več pomemebnih vojaških dolžnosti, sprva na občinski ravni v Trbovljah, po reorganizaciji in med vojno za Slovenijo je bil načelnik operative območnega poveljstva Teritorialne obrambe v Zasavju. Oddajo je pripravil Ivan Merljak.
Profesor in podpolkovnik Karlo Nanut je ugledni profesor zgodovine, strasten zbiralec dokumentov in podatkov z vseh strani, sistematični preučevalec in analitik, zato zna vzročno posledično presojati zgodovino kot le redko kdo. Do upokojitve je predaval zgodovino in vojaške veščine na Centru vojaških šol. Je pisec več strokovnih knjig in člankov s področja vojaških ved. Karlo Nanut je velik domoljub, zaveden Primorec in Slovenec iz Matenje vasi pri Postojni, od koder je rod njene matere, oče pa se je priženil iz Štandreža pri Gorici. Morda prav zaradi vpetosti v Primorsko je Karlo občutljiv na potvarjanje zgodovine, ko nekateri »v Ljubljani« nočejo priznati, da se je vojna za Slovenijo že dan prej začela na Primorskem...
Anton Maver je danes župan občine Mokronog-Trebelno. V času vojne za Slovenijo je vodil Center vojnih ujetnikov, ki so ga ustanovili pri Zavodu za prestajanje kazni na Dobu pri Mirni. Ta je bil največji izmed še drugih centrov za vojne ujetnike drugod po Sloveniji. Naloga je bila vse prej kot enostavna, saj nihče ni načrtoval, da bomo nekaj podobnega potrebovali in so se morali na sprejem prebeglih in ujetih vojakov in častnikov JLA pripraviti dobesedno čez noč. Prve dni vojne so častniki, zajeti v bojnih akcijh pri Trzinu, v Krakovskem gozdu in še kje, korektno in dobro sodelovali z vodstvom Centra. Po prihodu v Murski soboti zajetega polkovnika Đuroviča pa so se razmere zaostrile, saj je prevzel komando nad drugimi častniki in organiziral gladovno stavko, zahteval nadzor mednarodnega Rdečega križa in Amnesty International in seveda novinarje. Toda nadzorniki niso našli nobene napake pri ravnanju z vojnimi ujetniki in so potrdili korekten odnos v skladu z ženevsko konvencijo. Stavka se je potem nehala in kmalu so tudi začeli častnike v manjših skupinah pošiljati prek meje na Hrvaško in naprej... Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Emil Velikonja je polkovnik in aktivni častnik Slovenske vojske. Je pred pokojem. Med vojno za Slovenijo je vodil TO v Ajdovski občini, saj območno poveljstvo skupaj z Novo Gorico še ni zaživelo. TO se je tu, že dan prej kot ostala Slovenija, srečala s tanki JLA, ki so odšli iz vojašnic proti meji. V Ljubljani in drugod so proslavljali, na Vipavskem so zadrževali tanke....
Pravijo mu ''Primorc''. To tudi je in Ivo Furlan to z veseljem prizna, Primor'c v Ljubljani. Tu dela že od leta 1978, ko se je zaposlil v tedanji Teritorialni obrambi kot tehnična pomoč in skrbel za vse tisto, kar so pozneje razvrstili pod – logistiko. Marsikdo bi osivel od skrbi, a on se ni pretirano obremenjeval, je raje kar naredil. Energije mu ni manjkalo ne tedaj, ne danes, ko je že desetletje upokojen kot stotnik slovenske vojske. Bil je prvi, ki je odkril in sledil, kako je vojaška policija zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe in leto pozneje videl, kako in kam je odhajalo orožje iz skladišč v Borovnici. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Mag. Ivan Grebenc je po stroki strojnik in je tudi vse svoje življenje deloval v njej. Med služenjem vojaškega roka se je v Zadru izšolal za topniškega častnika. Po vrnitvi je bil kmalu vključen v Teritorialno obrambo in v njej napredoval po častniki lestvici. Že pred vojno za Slovenijo je postal poveljnik III. Ljubljanske brigate TO, ki je pokrivala ozemlje nekdanje občine Vič in območje od Vrhnike prek Barja do razgibanega hribovja južno od Krima. V vojni je bila brigada na čakanju, njen poveljnik pa v pokrajinskem štabu. Bila je brez orožja, ki je bilo v skladišču JLA pri Borovnici. Ko so ga zavzeli pripadniki Morisa, pa so orožje prepeljali na Štajersko, ker so ga tamkašnje enote TO bolj potrebovale. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Anton Pozvek je Generalsni sekratar združenja Sever. Policijsko karier je začel v milici, ''od spodaj'' in po šolanju v Ljublajni prevzel dolžnosti na MSNZ, tik pred vojno za Slovenijo pa je postaj vodja podroćja policijskih specialnosti, kamor je sodilo tudi varovanje politikov in državnih objektov. Po vojni je padel v nemilost, ker je 1994 nasprotoval ustanavljanju posebnih enot pri vladi in predsedniku mimo policije. Nanj so se spet spomnili, ko je bilo treba načrtovati varovanje prvega obiska papeža v Sloveniji... V policiji je vztrajal do 2006, ko se je upokojil. Danes je aktiven med kolegi vetereni. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
PRIMOŽ TRUBAR, ZVEST SEBI IN SVOJEMU LJUDSTVU: Oddaje iz cikla Meiniki indetitete nadaljujemo z razmišljanjem o velikem Slovencu Primožu Trubarju, ki je osebno postavil mejnik svojemu ljudstvu in temelj na katerem je iz ljudstva dve stoletji pozneje nastal narod. Oče prve slovenske tiskane besede in prvi, ki je z besedo Slovenec imenoval naše prednike. Danes ponavljamo nekoliko spremenjeno oddajo Primož Trubar, zvest sebi in svojemu ljudstvu, ki smo jo posneli pred desetletjem z velikim poznavalcem življenja in dela Primoža Trubarja dr. Zvonetom Štrubljem. Tedaj je kot slovenski duhovnik deloval med zdomci v nemški deželi Baden-Wüertenberg in se izpopolnjeval na univerzi v Tübingenu. Danes je dr. Zvone Štrubelj slovenski duhovnik v Bruslju. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Janez Presl je danes upokojeni sociolog in major nekdanje Teritorialne obrambe. V njej ni bil zaposlen, marveč je delal v industriji. Pa vendar je kot rezervni častnik v funkciji polkovnika vodil Prvo Ljubljansko brigado TO. Njegova enota je bila najbolje ocenjena enota Teritorialne obrambe v nakdanji Jugoslaviji, on sam pa za najboljšega rezevrnega častnika. Janez Presl je svoji brigadi, ki je štela dobrih 1.200 mož, poveljeval tudi med vojno za Slovenijo. Bil je eden tistih, ki niso spoštovali spornega ukaza o napadu na blokirane ljubljanske vojašnice, kar bi najbrž tedaj terjalo ogromno žrtev na obeh straneh. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
TOMAŽ LUŠTREK Tomaž Luštrek je danes upokojeni avtomehanik s 30.pomola medvoške Ladje, ki je najbrž edina barka na svetu vedno v privezu. Zato ga ni težko najti, čeprav do njega vodi kopica poti, vse zavite in prepletene, da bi se zlahka zgubil. Pravi, da nima nobenega čina, čeprav je bil že zgodaj vključen v MSNZ ter zanjo in Teritorialno obrmabo zelo pomemben člen. Le redki v vodstvu so vedeli, da se za šifro TLL30 skriva on in skladišče orožja, ki ga je TO spet pridobila po odvzemu JA maja leta 1990. „Čez dan sem delal v delavnici, ponoči smo prelagali orožje...“ se danes spominja. Avtor oddje je Ivan Merljak.
Borut Zajec je po stroki gradbeni inženir od glave do peta, toda prav toliko je tudi vojak in ljubitelj vsega, kar je vojaškega. Prav zato je po odsluženju vojaškega roka začel tudi svojo vojaško kariero v Teritorialni obrambi. Postaj je celo poveljnik II. brigade TO v Ljubljani in pridobil čin majorja. Toda po vojni za Slovenijo, v kateri je imel vidno vlogo, se vendar ni vključil v vojaško strukturo nove države, marveč je pokoj zaslužil v gradbenem podjetju SCT, ki mu je bil zvest vsa leta. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Andrej Torkar, sebe predstavolja kot tolminskega puntarja, ki brezkompromisno reče, kar komu gre in pritiče. Izučil se je za jeklarja, a ga je po vrnitvi iz služenja vojaškega roka "ujela" kriza metalurgije. Rešitev je našel v policijskih oziroma tedaj še miličniških vrstah. Po prešolanje je začel kot navaden miličnih, a je šole nadaljeval in napresoval do komandirja postaje LJ_ Center. Tu je bil vsa najbolj vroča leta osamosvajanja, ki so kuminirala v Vojni za Slovenijo.
Neveljaven email naslov