Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Pod besedno zvezo Slovenske plovne poti večina pomisli na velike transportne ladje, ki pod slovensko zastavo plujejo po svetovnih morjih. A mi imamo v mislih rečno plovbo.

Pod besedno zvezo Slovenske plovne poti večina pomisli na velike transportne ladje, ki pod slovensko zastavo plujejo po svetovnih morjih. A mi imamo v mislih rečno plovbo. Tu pa se zaplete, saj ni veliko tistih, ki vedo, da so naše velike reke danes drugačne kot so bile nekoč, pravzaprav vse do konca prve svetovne vojne. Slovenija je s svojimi neštetimi potoki, manjšimi in krajšimi rekami ter s Savo, Dravo in Muro, ki presegajo slovenske meje in tečejo prek več držav, edinstvena v svetu. Le redko katera dežela je takó vodnata kot je naša. A pravo plovno pot danes na našem ozemlju ne predstavlja nobena. Pa ni potrebno daleč v zgodovino, da opazimo, kako so koroški in štajerski flosarji na svojih dolgih splavih, flosih, tovorili pohorski les v južne kraje… Ali kako težko so tovorni čolni premagovali brzice na Savi v stisnjeni dolini med Zidanim mostom in Litijo, ki je bila nekoč najsevernejše pomembno rečno pristanišče na Savi za pretovor blaga, ki so ga tovorili po reki navzdol do Črnega Morja in navzgor do tu, ko se je rečni promet ustavil, blago pa so prenesli na težke vozove, parizarje, ki so peljali do 4 tone blaga v Ljubljano in naprej v Trst. O tem smo se pogovarjali s kustosinjo, umetnostno zgodovinarko dr. Tino Šuštaršič in hidrogeografom Mitjo Briceljem, ki je na Ministrstvu z okolje je odgovoren za uresničevanje mednarodnih pogodb na področju voda.