Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo klimatskih razmer in ravnanja človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge. V zadnjih 2000 letih je bilo na evropskih tleh kar 150 kužnih let (ponovitev oddaje).
Ali in koliko je človek sam kriv zanje?
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo klimatskih razmer in ravnanja človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge. V zadnjih 2000 letih je bilo na evropskih tleh kar 150 kužnih let (ponovitev oddaje).
428 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo klimatskih razmer in ravnanja človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge. V zadnjih 2000 letih je bilo na evropskih tleh kar 150 kužnih let (ponovitev oddaje).
Ali in koliko je človek sam kriv zanje?
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo klimatskih razmer in ravnanja človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge. V zadnjih 2000 letih je bilo na evropskih tleh kar 150 kužnih let (ponovitev oddaje).
Borut Novak je bil v odločilnih dneh vojne za Slovenijo komandir postaje milice v Novem mestu. Mlad, komaj kaj več kot mladinec, je bil prisiljen sprejemati težke odločitve v prid države Slovenije, ki se je rojevala. Danes je ponosen, da so pripadniki milice in Teritorialne obramb uspeli speljati oborožene spopade mimo mesta, ki tako ni utrpelo škode in žrtev. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Podpolkovnik Miroslav Debeljak, Mišo za prijatelje, je vojak od glave do peta, čeprav se je sprva izučil za metalurga. Zase pravi, da ne prenese pisarn in utesnjenih prostorov, zato je bil rad na teren in izvrševal naloge Maneverske strukture narodne zaščite in Teritorialne obrambe, v kateri je bil zaposlen. Med vojno za Slovenijo je deloval na širšem območju Ljubljane, v takratni vojaški ljubljanski pokrajini. Bil je pomočnik poveljnika štaba 5. PŠTO in je med drugimi izredno uspešno izpeljal akcijo zasedbe prisluškovalnega centra JA na ljubljanskem Rožniku. Avtor oddaje je Ivan Merljak Ivan.
-KNEZI CELJSKI, 31.3.2016 Na Slovenskem smo imeli v času razvitega in poznega srednjega veka dve plemiški družini, ki sta dosegli vojvodsko in knežjo raven vladanja in imele v posesti območja, ki danes sodijo pod oblast več držav. To so bili Spanheimi, ki so se preselili z območij ob Renu na zahodu današnje Nemčije in so imeli sedež na Koroškem. Vladali so od sredine 11. stoletja skoraj do konca 13. stoletja, ko rodbina izumre. Druga plemiška družina so bili Celjski grofje in pozneje Celjski knezi s svojimi posestvi od Koroške, Štajerske, Kranjske do Slavonije. Vladali o ozemlju, ki je danes v treh državah: v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. S ''celjskimi'' se prvič srečamo v prvi četrtini 12. stoletja, prvi pravi vzpon doživijo na prelomu v štirinajsto stoletje, vrh pa v prvi polovici 15. stoletja. Toda \tkmalu po sredini stoletja rodbina tragično izumre, saj ni več moških potomcev. Usoda celjskih knezov je po svoje tudi dokaz, da so se v 15. stoletju odnosi začeli hitreje spreminjali in napovedovati renesanso, ki je bila uvod v novo dobo. V tej luči je zgovorna tragična ljubezen med Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško.
Bojan Lunežnik, danes policist in diplomat v pokoju. Zase hudomušno pravi, da je kariero začel in končal v Beogradu, a v drugi državi. Bil je eden tistih slovenskih miličnikov, ki so ga poslali na vojaško akademijo kopenske vojske. Tam se je naučil vojapkih veščin, ki so mu prišle prav pri vodenju čete specialne enote v Mariboru v času osamosvajanja. Po vojni je odšel v Ljubljano, prevzel pomembno dolžnost v policiji, nato v vojski in naposled postal policijski ataše Slovenije v Beogradu. Avtor oddje je Ivan Merljak.
General Ladislav Lipič je upokojeni vojak in diplomat. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je diplomiral iz obramboslovja, vojaški rok pa je služil v Bileči in postal rezervni častnik. Zaposlil se je v Teritorialni obrambi v domači Murski Soboti. Pot navzgor mu je bila tlakovana z njegovo mirno preudarnostjo in delavnostjo; nekaj je prispeval tudi čas, ki je narekoval odhod iz nekdanje skupne države in boj za novo, samostojno Slovenijo, pri čemer je bil Ladislav Lipič eden izmed organizatorjev Maneverske skupine narodne zaščite v Prekmurju. Med vojnoza Slovenijo je deloval v pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe za Vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru in skrbel za logistiko. Po vojni je sredi devetdesetih let postal poveljnik Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Vzhodnoštajerske pokrajine Slovenske vojske v Mariboru. Poveljniško dolžnost je opravljal do novembra leta 1997, nato je v Ljubljani prevzel dolžnost načelnika oddelka za logistiko Slovenske vojske. Potem je bil najprej namestnik načelnika, nato pa je marca leta 2001 postal načelnik Generalštaba Slovenske vojske.Dolžnost prvega med vojaki je opravljal do julija 2006, ko je vstopil v svet diplomacije kot veleposlanik naše države na Madžarskem in v Bolgariji. Po vrnitvi je bil svetovalec predsedika države za obrambne in manjšinske zadeve, zdaj pa je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Profesor dr. Igor Potočnik je redni profesor na Oddelku za gozdarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Naziv in funkcija, ki skrivata pomen njegovega dela in nalog pred in med vojno za Slovenijo. Tedaj je bil poveljnik posebne mobilne čete v okviru Manevrske strukture narodne zaščite iz Teritorialne obrambe v Ljubljani, ki je varovala vse ključne smeri morebitnega prodora enot JLA v središče mesta in nenehno spreminjala svoje položaje, pač glede na trenutne potrebe obrambe. Danes je rezervni major in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane. Dr. Igor Potočnik si veliko prizadeva za prenašanje vrednot osamosvojitve na mlajše rodove prek projekta Moja rodna domovina, a ostaja skromen.
Alojz Gostenčnik je nekdanji miličnik Posebne enote milice, njene mariborske čete in oddelka v Slovenski Bistrici, ki ga je tudi vodil. Bil je dobro izurjen in je zato uril rezervno sestavo milice, pozneje tudi slušatelje šole v Tacnu. Nekdanji športnik je tudi lovec, kar ga navdušuje še danes, ko je v pokoju. Aktivno sodeluje v veteranski organizaciji in kritično spremlja upadanje vrednot v družbi, zlasti tistih, povezanih z domoljubjem in osamosvojitvijo Slovenije. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Peter Vaš je naddestenik Slovenske vojske in podpredsednik Zveze Moris, veteranske organizacije, ki goji tradicije nekdanje ugledne enote Teritorialne obrambe in je imela v času osamosvajanje posebne zaščitne dolžnosti. Tedaj je bil Peter Vaš pripadnik enote Teritorialne obrambe v Litiji. Zdaj pa si kot podpredsednik Zveze Moris močno prizadeva za prenos vrednot osamosvojitve na mlajše generacije. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Pokristjanjevanje slovanskega ljudstva, ki je prodrlo najbolj na zahod Evrope je imelo daljnosežne posledice za vso Evropo in tudi rimsko krščansko Cerkev. Kmalu potem, ko je Karantanija, kot prva državna tvorba naših prednikov izgubila popolno samostojnost , se je iz tedaj bavarskega Salzburga začela širiti krščanska vera. Od kneza Hotimirja navzdol. Nekaj desetletij pozneje so ''oznanjevanje evangelija'' začeli širiti tudi nekoliko južneje, v Karnioliji, tokrat iz Ogleja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Martin Rebolj je sin rudarja, ki je kopal premog v Kočevju. Zato se je tam rodil. Nato se je družina vrnila na Moravško, od koder je bil njen rod. Oče se je zaposlil v rudniku v Zagorju, a sin ni šel po njegovih stopnicah. Hotel je v mornarico, a razmere so nanesle, da se je v vojaški šoli v Sarajevu izučil z letalskega mehanika. Urejal je sprva ameriška letala, nato mige..., služboval od Bihača, Pule in Zagreba. Leta 1973 se priključi letalski milici na Brniku in tam ostane do pokoja. Bil je eden od pobudnikov in organizatorjev umika policijskih helikopterjev v Gotenico, kjer so jih poskrili in počakali na konec spopadov. S tem so helikopterje, ki so bili primerni za reševanje in prevoz, ne pa za boj, rešili za naloge po premirju in pozneje v samostojni svobodni Sloveniji. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Martin Rebolj je sin rudarja, ki je kopal premog v Kočevju. Zato se je tam rodil. Nato se je družina vrnila na Moravško, od koder je bil njen rod. Oče se je zaposlil v rudniku v Zagorju, a sin ni šel po njegovih stopnicah. Hotel je v mornarico, a razmere so nanesle, da se je v vojaški šoli v Sarajevu izučil z letalskega mehanika. Urejal je sprva ameriška letala, nato mige..., služboval od Bihača, Pule in Zagreba. Leta 1973 se priključi letalski milici na Brniku in tam ostane do pokoja. Bil je eden od pobudnikov in organizatorjev umika policijskih helikopterjev v Gotenico, kjer so jih poskrili in počakali na konec spopadov. S tem so helikopterje, ki so bili primerni za reševanje in prevoz, ne pa za boj, rešili za naloge po premirju in pozneje v samostojni svobodni Sloveniji. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Dušan Vinter je danes pomočnik direktorja Policijske akademije in \tpredavatelj na Višje policijski šoli, kjer predava taktiko policijskega dela in oborožitev. V času osamosvajanja je bil član Specialne enote tedanje milice in vodja tako imenovane „Enote A“ pri Specialni enoti. Bil je eden odločilnih mož v vrstah slovenske policije, ki je skupaj s Teritorialno obrambo izbojevala prvo večjo bitko že prvi dan vojne in zajela nasprotnike.
Martin Rebolj je sin rudarja, ki je kopal premog v Kočevju. Zato se je tam rodil. Nato se je družina vrnila na Moravško, od koder je bil njen rod. Oče se je zaposlil v rudniku v Zagorju, a sin ni šel po njegovih stopnicah. Hotel je v mornarico, a razmere so nanesle, da se je v vojaški šoli v Sarajevu izučil z letalskega mehanika. Urejal je sprva ameriška letala, nato mige..., služboval od Bihača, Pule in Zagreba. Leta 1973 se priključi letalski milici na Brniku in tam ostane do pokoja. Bil je eden od pobudnikov in organizatorjev umika policijskih helikopterjev v Gotenico, kjer so jih poskrili in počakali na konec spopadov. S tem so helikopterje, ki so bili primerni za reševanje in prevoz, ne pa za boj, rešili za naloge po premirju in pozneje v samostojni svobodni Sloveniji. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
NAPOVEDNIK_STANE LESKOVSEK.14.01.16 Stane Leskovšek je eden tistih veteranov vojne za Slovenijo, ki se jim moramo državljani Slovenije zahvaliti, da smo jo tako poceni odnesli, kot pravimo. Po postavi ni zrasel prav visoko, po strokovnem znanju, pogumu, zrelem sprejemanju odločitev ter srčnosti in smelosti pa nedvomno sodi v vrh tedanjih miličnikov na odgovornih dolžnostih. V policijske vrste je po kadetski šoli vstopil kot vrhunski športnik, rokoborec in poznavalec vzhodnih borilnih veščin, kar mu je pozneje velikokrat prav prišlo. Teoretično znanje je dopolnjeval na Upravni šoli, praktično pa na številnih področjih policijskega dela in urjenja. Svoje znanje je pravzaprav vso svojo delovno dobo prenašal tudi na druge, ne samo v vrstah milice, marveč tudi Teritorialne obrambe. Leta 1982 je samostojni inšpektor milice Stane Leskovšek poveljeval slovenski enoti milice, ki je odšla v zvezne policijske enote miriti rudarje in nerede na Kosovo. To je bil zanj čas preloma, ko je spoznal, da se bliža konec sobivanju v skupni državi. S svojim mirnim in poštenim delovanjem, s preprečevanjem najhujšega, si je pridobil naklonjenost vseh sprtih strani in izkušnje za prihajajoči vihar v Sloveniji. Tedaj je bil komandant 1. bataljona Posebne enote milice RSNZ RS in vodja stalne službe, zato bi lahko rekli, da so se vsi vojni dogodki zgodili z njegovo vednostjo in njegovim odzivom nanje. Za svoje izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije je bil odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Polkovnik slovenske vojske v pokoju Miloš Šonc. Kratka vizitka, ki ne pove veliko, dokler ne stopi pred té in ti stisne roko, širokega sončnega nasmeha, ki razodeva odprtega človeka, jasnih misli, vendar ne brez čustev, kar bi morda od vojaka pričakovali. V času osamosvajanje je imel zelo odgovorno dolžnost obveščevalnega častnika Teritorialne obrambe in je moral tudi presojati, kakšne vojaške poteze in ukrepe namerava nasprotnik, zdaj že odkrito – JLA, uporabiti in izvesti. Njegova naloga je bila po eni strani paradoksalna, saj je spominjala na odnose v družini, ko nenadoma spoznaš, da pravzaprav ne poznaš brata ali sestre, s katerimi si preživel vse življenje... Po drugi strani je bilo delo podobno enigmatiku, ki mora rešiti skrito križanko, brez številk in črnih polj, pri čemer niti vprašanja za navpično in horizontalno niso določena in mora o njih sam razmišljati in jih predvidevati. In po tretji strani je bila naloga - igra s časom, saj je bilo vsem jasno, da šale ni več in tudi ne možnosti za vnovičen bratski objem. Poti in mostovi vrnitve na staro, so bili že porušeni...
LJUBEZEN DO DOMOVINE Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo in težko bi našli koga, ki mu ni do doma in domovine. Večini že ob imenu Slovenija poskoči srce. Pa ne govorimo o pretiranih čustvih, ki rada udejo čez rob, marveč o prvobitnih čustvih človeka. Ta določajo identiteto vsakogar in ga kot z dolgim nevidnim pecljem pripenjajo na skupnost iz katere izhaja. In ta pripetost oblikuje naš odnos do vsega, kar je družina, sorodstvo, rod in - družba. Za oddajo iz cikla Mejniki identitete smo na praznično obletnico plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo k razmisleku o domoljubju povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino, a ljubezen do nje dobil že z ljubeznijo matere in očeta... Oddaja bo na sporedu v soboto 26.12. 2015 ob 17,00 na III. programu ARS Radia Slovenija.
ZLATKO HALILOVIČ Zlatko Halilovič, sin zasavskega rudarja, je bil kot mlad policist, takrat še miličnik, na prelomu v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, inšpektor milice za posebne naloge, odgovoren za varovanje državne meje in tujsko problematiko v Slovenj Gradcu. Bil je so-načrtovalec in poveljnik skupne bojne akcije milice in Teritorialne obrambe na obmejno stražnico pri mejnem prehodu Holmec. Avtor oddaje je Ivan Merljak
PRIHOD SLOVANOV: 26.11.2015 Sredi prvega tisočletja je začela rimska oblast na ozemlju današnje Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, ki so se s severa premikala proti jugu, proti ozemlju današnje Italije. Prek naših krajev so v padsko nižino sredi 5. stoletja najprej vdrli Huni in na osvajalski poti pustošili rimska mesta. Nekaj desetletij pozneje, ob koncu 5. Stoletja, pa so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so v svoje Italsko kraljestvo vključili tudi Norik, Dalmacijo in Panonija. Poldrugo desetletje pozneje se je začel prvi naselitveni val Slovanov na bolj ali manj izpraznjeno ozemlje vzhodnih Alp. Prvi slovanski naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal je iz današnje Moravske. Drugi slovanski sunek je bil leta 568, po odhodu Langobardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati Avari in Slovani. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki romaniziranih staroselcev. Meja z Bavarci se je ustalila na vzhodnem Tirolskem. Na robu Furlanske nižine in na kraškem robu v Istri, pa se je v 8. stoletju ustalila meja z Langobardi.
Željko Kljajić je ime, ki je med Korošci, še zlasti tistimi na območju Dravograda zelo znano. V času vojne za Slovenijo je bil komandir postaje milice v Dravogradu. Osebno ima veliko zaslug za uspešno delovanje njegovih sotovarišev, tedanjih miličnikov, ki so skupaj s Teritorialno obrambo obvarovali Dravograd pred udorom tankovskih enot JA ter ga ubranili kljub letalskim napadom nanj. Veliko vlogo je imel tudi pri mirni sprostitvi mejnega prehoda Vič, od koder se dravograjski miličniki in slovenski cariniki niso nikoli umaknili, kljub obleganju graničarskih enot.
Polkovnik Slovenske vojske v pokoju Vojko Adamič je dokončal študij zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, med služenjem vojaškega roka pa se je izšolal za rezervnega častnika nekdanje armade. Po vrnitvi v Ljubljano se je zaposlil kot aktivni častnik v TO in se vojaško izpopolnjeval, dokončal študij obramboslovja in tudi specializacijo doma in ri zvezi Nato. Med osamosvojitvijo je bil eden izmed organizatorjev Manevrske strukture narodne zaščite, po vojni je imel več poveljniških dolžnosti, tudi v okviru mirovnih sil v Libanonu in na Kosovu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Neveljaven email naslov