Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem. O narodni noši pa šele v drugi polovici 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.
Obleka naredi človeka, noša mu da identiteto
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem. O narodni noši pa šele v drugi polovici 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je zaznati po osamosvojitvi.
429 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem. O narodni noši pa šele v drugi polovici 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.
Obleka naredi človeka, noša mu da identiteto
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem. O narodni noši pa šele v drugi polovici 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je zaznati po osamosvojitvi.
Polkovnik Slovenske vojske v pokoju Vojko Adamič je dokončal študij zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, med služenjem vojaškega roka pa se je izšolal za rezervnega častnika nekdanje armade. Po vrnitvi v Ljubljano se je zaposlil kot aktivni častnik v TO in se vojaško izpopolnjeval, dokončal študij obramboslovja in tudi specializacijo doma in ri zvezi Nato. Med osamosvojitvijo je bil eden izmed organizatorjev Manevrske strukture narodne zaščite, po vojni je imel več poveljniških dolžnosti, tudi v okviru mirovnih sil v Libanonu in na Kosovu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Rajko Meh je danes policist v pokoju. Njegova poklica pot je vse prej kot preprosta, a zelo pomembna za osamosvojitev Slovenije. Do vojne za Slovenijo, do 30. Junija 1991, je kot major JLA poveljeval bataljonu vojaške policije, nastanjenem v ljubljanskem Šentvidu. Leto prej se je povezal z najvišjim vrhom osamosvojiteljev v vrstah tedanje slovenske milice in z njo tajno sodeloval pod tajnim imenom "Pagat". Bil je pomemben vir informacij o namerah jugoslovanske armade, vse do dne, ko je moral pobegniti iz vojašnice Šentvid in se je priključil Specialni enoti MNZ kot pomočnik njenega poveljnika Vinka Beznika. Po vojni je opravljal različne zahtevne naloge v policiji in v Inšpektoratu milice. Leta 1992 se je na svojo željo vrnil domov na Koroško kot inšpektor v Uradu načelnika UNZ Slovenj Gradec ter bil od leta 1 994 do upokojitve načelnik Inšpektorata policije in vodja Sektorja uniformirane policije PU Slovenj Gradec. Njegovo poklicno ustvarjanje je še posebej zaznamoval njegov izjemen prispevek k osamosvojitvi Republike Slovenije. Prejel je številna odmevna priznanja in odlikovanja, med njimi "castni znak svobode Republike Slovenije".
DR. ALOJZ ŠTEINER: Generalmajor dr. Aloj Šteiner je svojo vojaško kariero začel od spodaj kot mlad podporočnik\t, ki je leta 1978 končal šolanje za rezervne častnike v Bileči in našel svoje \tmesto v Teritorialni obrambi Slovenije, najprej v domači Gornji Radgoni. V 8o-ih letih je delal, študiral obramboslovje in postopno napredoval. Leto \tpred vojno za Slovenijo je diplomiral na Fakulteti za Družbene vede in se aktivno vključil v proces osamosvajanja, napredoval in opravljal vse pomembnejše vojaške naloge v okviru Teritorialne obrambe v Prekmurju in na Štajerskem. Že kmalu po vojni je imel čin majorja, a se je vojaško še izpopolnjeval doma in sredi devetdesetih let v Združenih državah Amerike, kjer je dokončal magisterij iz vojaških ved na\tNational Defence University v Washingtonu. Že kot general, je v Ljubljani doktoriral iz obramboslovja s temo: Transformacija oboroženih sil po koncu hladne vojne - primer Slovenske vojske. Danes je v pokoju in si kot Predsednik Zveze slovenskih častnikov močno prizadeva povezovati veteranske in druge domoljubne organizacije.
V okviru niza oddaj DOMOVINA V SRCU tokrat predstavljamo častnika slovenske vojske, podpolkovnika Janeza Čerina. Doma je iz okolice Borovnice in je že pred vojno za Slovenijo imel pomembne zadolžitve na Vrhniki v okviru sekretariata za obrambo in Teritorialne obrambe. Med samo vojno je deloval v okolici Ljubljane. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V tokratni oddaji iz niza oddaj DOMOLJUBJE V VSRCU predstavljamo pravnika in policista, Marjana Starca. V odločilnih trenutkih osamosvajanja je bil načelnik inšpektorata milice Uprave za notranje zadeve Ljubljana- mesto ter vodja koordinacijske podskupine za Ljubljansko pokrajino. Vojna se je zanj in za slovenske policiste, tedaj še miličnike, začela že veliko prej, saj je zlasti Kontraobveščevalna služba Jugoslovanske armade sprožala številne provokacije, ob katerih je bilo najbolj pomembno ohraniti mirno kri. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V oddaji o domoljubju Domovina v srcu smo objavili pogovor z nekdanjim strojevodjo, sindikalistom, delavskim direktorjem, poslancem prve demokratično izvoljene republiške skupščine in zdaj članom programskega sveta RTV Slovenija Slavkom Kmetičem. Rodil se je v rudarski družini v Trbovljah, se izučil za ključavničarja, po služenju vojaškega roka v šoli za rezervne oficirje je odšel v Ljubljano v šolo za strojevodje električnih vlečnih vozil. Zaposlil se je v ŽG Ljubljana. Med gospodarsko krizo leta 1980 postal aktiven sindikalist, znan vsej Sloveniji. Leta 1988 je vodil stavko strojnega osebja v ŽG Ljubljana. Po tej stavki je ustanovil prvi demokratični sindikat v Jugoslaviji. Na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen v družbeno-politični zbor tedanje skupščine. Aktivno deloval v procesih nastajanja Slovenske države, organiziral železničarje za bojkot nesojenega mitinga resnice in pozneje, med samo vojno, skrbel za varno delovanje železnice. Zdaj je predsednik zveze sindikatov upokojencev Slovenije in član programskega sveta RTV Slovenija. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Inženir Andrej Jurjevič je podčastnik Slovenske vojske, poveljnik zastavonošam na državnih proslavah. Med vojno za Slovenijo je aktivno deloval v Ljubljani. Kot član veterenske Zveze slovenskih častnikov je bil pobudnik inidejni vodja literarnega natečaja "Moja rodna domovina" za učence slovenskih osnovnih šol.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
V prvi oddaji iz niza Domovina v srcu predstavljamo Vinka Beznika, nekdanjega poveljnika Specialne enote MNZ in enega vodilnih organizatorjev oboroženega odpora za osamosvojittev Slovenije. "Moja želja je bila in z vsemi silami sem si prizadeval, da bi dosegli samostojnost naše domovine s čim manj žrtvami in gorja." je dejal.
Neveljaven email naslov