Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nedavno smo pregledali potek izseljevanja slovenskih rojakov po svetu v minulih dveh stoletjih, pa tudi družbene in politične vzroke za odhod v tujino. Danes bomo govorili o tem, da je poleg institucionalnih rešitev, pomembna tudi civilna skrb za rojake in povezovanje vseh, ne glede kjerkoli ti so, v domovini ali tujini.
Za izseljence moramo skrbeti preko vlanih in nevladnih ustanov
Nedavno smo pregledali potek izseljevanja slovenskih rojakov po svetu v minulih dveh stoletjih, pa tudi družbene in politične vzroke za odhod v tujino. Danes bomo govorili o tem, da je poleg institucionalnih rešitev, pomembna tudi civilna skrb za rojake in povezovanje vseh, ne glede kjerkoli ti so, v domovini ali tujini.
418 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Nedavno smo pregledali potek izseljevanja slovenskih rojakov po svetu v minulih dveh stoletjih, pa tudi družbene in politične vzroke za odhod v tujino. Danes bomo govorili o tem, da je poleg institucionalnih rešitev, pomembna tudi civilna skrb za rojake in povezovanje vseh, ne glede kjerkoli ti so, v domovini ali tujini.
Za izseljence moramo skrbeti preko vlanih in nevladnih ustanov
Nedavno smo pregledali potek izseljevanja slovenskih rojakov po svetu v minulih dveh stoletjih, pa tudi družbene in politične vzroke za odhod v tujino. Danes bomo govorili o tem, da je poleg institucionalnih rešitev, pomembna tudi civilna skrb za rojake in povezovanje vseh, ne glede kjerkoli ti so, v domovini ali tujini.
Srečko Cehnar je podpolkovnik v pokoju, diplomiran ekonomist in vojni veteran. Bil je poveljnik enot TO na območju Pesnice nad Mariborom, ki so med vojno za Slovenijo preprečevale in uspešno preprečile prodor tankov JLA do mejnega prehoda Šentilj. Ker so njegovi borci zajeli nekaj tankov JLA in organizirali prvo tankovsko enoto, so z njimi odločilno posegli v boj z močnimi enotami JLA in zveznimi policisti. Ti so nameravali prevzeti nadzor nad mejo, toda prisilili so jih v udajo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Dr. Janez Kušar je izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer predava na katedri za kibernetiko, mehatroniko in proizvodno izženirstvo. Je tudi vojni veteran, major po činu. Pred vojno za Slovenijo je poveljeval bataljonu Teritorialne obrambe, ki je deloval na območju Domžal in Kamnika, z reorgaizacjo Teritorilne obrambe pa je postal poveljnik Drugega jurišnega odreda, katerega ključna naloga med vojno za osamosvojitev je bila blokada izredno močne vojašnice JLA v Šentvidu na zahodnem obrobju Ljubljane. Ta je s svojimi težkimi topovi tudi najbolj ogrožala mesto. In sredi vojne se je major Janez Kušar znašel pred odgovorno in težko odločitvijo; dobil je ukaz o napadu na vojašnico. Na srečo je le sekundo pred začetkom minometnega napada prišel ukaz o preklicu. Vodstvo mlade slovenske države in JLA so se v pripravah na Brijonsko srečanje dogovorili za premirje. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
DSR- MARJAN GARBAJS: Marjan Garbajs je bil sprva asistent režije na TV Dnevniku, a je televizijo zapustil in potem vse svoje življenje deloval kot fotograf. Takorekoč od začetka je spremljal Teritorialno obrambo in tudi JLA dokler se pred vojno nista dokončno razšli. S svojimi fotogarijami, ki jih je kar okrog pol milijona, je bil neprecenljiv kronist časa. Je najbrž tudi fotograf, ki ima največ fotografij osamosfovjitve. Avtor ddaje je Ivan Merljak.
oddaja govori o tem, da smo bili med vojno za Slovenijo pripravljeni na vse. Tudi na morebitno zasedbo Ljubljane s strani JLA in uveljavitev neke vsiljene oblasti. To se na srečo ni pripetilo, saj je armada hitro razpadla. Tod, če bi se primerilo, bi strukture Teritorilane obrambe in tedanje milice začele gverilsko delovanje v mestu, za kar so imele skupaj kar okrog sto razpršenih tajnih skladišč orožja in streliva. Drugo, na kar so se pripravljeli pa so bile diverzantske akcij izpiod mesta z uporaba kanalizacijskega sistema, ki pod mestom vodi do vseh objetov, tudi do nekdanjih vojašnic JLA.
VOJKO VOLK, diplomirani politolog, diplomat, veteran vojne za Slovenijo, publicist in eseist, predavatelj in komentator zunanjepolitičnega dogajanja mednarodenga slovesa. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil čal Odbora za zaščito človekovih pravic, kot pripadnik TO pa eden vodilnih članov MSNZ (Maneverske strukture narodne zaščite). Med vojno je poveljeval posebni protidiverzanski enoti, ki je imela nalogo zavarovati Ljubljano in tedaj že državno vodstvo pred morebitnim prodorom oklepnikov JLA v mesto. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Slovenci smo narod, ki si je moral svojo samostojnost in državo izbojevati sam s svojim pogumom in enotnostjo. Toda to smo dosegli šele po dolgi kalvariji neenotnosti, politične nezrelosti in naivnosti. Na poti do samostojnosti smo sestavili dve deklaraciji; prvo, o kateri bomo govorili danes, je slovenski poslanec v državnem zboru na Dunaju, dr. Anton Korošec, prebral 30.5.1917 leta. A ni obrodila sadov, morda polovičnega, kratkotrajno državno tvorbo SHS, ki pa je bila brez stvarne moči in je po mesecu dni postala lahek plen srbske krone. Sogovornik v oddaji je zgodovinar prof.dr. Janko Prunk, avtor oddaje je Ivan Merljak.
Partizanske pesmi so pravcati biser glasbene dediščine našega naroda. Nikjer drugje v Evropi in svetu ni nastalo toliko pesmi upora proti okupatorju in vere v svobodo, kot prav pri nas. To so pesmi osvobojene vsakršne ideologije, čeprav so jim jo po vojni skušali pripisati. So pa domoljubne, slovenske, narodne, saj so zanj pisane in komponirane; polne ljubezni do domovine, do Matere Slovenije. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Miran Stopar je solastnik in direktor računovodskega servisa in ni bil nikdar zaposlen v vojski, marveč rezervist in potem teritorialec. Po činu je nadporočnik in je poveljeval več vodom specialnih čet, od vojaške policije do protidiverzantskih enot. Doma je iz okolice Lukovice, zato je bil vključen v TO, ki je delovala na širokem območju Domžal in Kamnika. Med vojno za Slovenijo je njegova enota varovala srednjevalovni oddajnik RTV na domžalskem polju. Po premirju pa je njegova enota dobila več nalog varovanja pomembnih politikov, ki so prihajali v Slovenijo in imeli pogovore na Brdu pri Kranju ter nadzorovanja ravnanja JLA do njenega odhoda s slovenskega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Profesor filozofije in sociologije Tomo Zupančič ima podjetno žilico. Sprva je poučeval obramboslovje, potem je poskrbel še za malice dijakov, a je kmalu ugotovil, da oboje ne gre skupaj. In je pustil šolo. Že dobrih dvajset let je tudi prvi kapitan ljubljanske rečne flote, ki prevaža turiste in radovedneže po Ljubljanici. Toda Tomo Zupančič je tudi vojni veteran, saj je bil med vojno za Slovenijo poročnik v posebni samostojni protidiverzantski četi v Ljubljani. Danes aktivno sodeluje v akciji Moja domovina, katere namen je približati pomen domoljublja mladi generaciji. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Tokrat se bo predstavil Idrijčan, nekdanji general JLA MARJAN VIDMAR, zavéden Slovenec, primorski rojak, ki je doživel tri države. Po več kot dveh desetletjih službovanja po nekdanji Jugoslaviji se je sredi osemdesetih končno vrnil v Slovenijo. Bil je tudi načelnik štaba Teritorialne obrambe Slovenije, a so ga ob reorganizaciji JLA leta 1988 spet vključili v armadne vrste. Postal je načelnik ljubljanskega 14. korpusa, a je bil z rastočo napetostjo dejansko vse bolj general brez vojske. Vojaški vrh v Beogradu mu ni zaupal, zato so ga izločili iz procesa odločanja ter informacijsko in izvedbeno osamili. Z napadom JLA na Slovenijo ni soglašal, zato je na hitro napisal odpoved in se upokojil. Dnes 81 letni upokojeni general Marjan Vidmar, živi na svojem domu v Idriji in je član Združenja slovenskih \tčastnikov.
Maks Karba je upokojen policist. Med vojno za Slovenijo je bil pomočnik komandirja milice v Domžalah in v službi tisto noč, ko so tanki JLA krenili proti Brniku. Začel je postavljati zasilno barikado v Trzinu, ki jezadržala del kolone oklepnikov. Bil je potem zraven pri vseh ključnih dogodkih v Trzinu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
\tJože Konda je velik domoljub, po rodu Belokrnjec, človek mnogoterih znanj in širokega zanimanja, ki spretno vzdržuje ravnovesje med \tterorijo in prakso; ne samo na vojaškem področju. Doštudiral je raketo tehniko v Zagrebu in bil sprva častnik v JLA, jo ob agresiji na Slovenijo zapustil in \tnadaljeval v Teritorialni obrambi in Slovenski vojski. Napisal je kopico strokovnih vojških knjig s področja letalstva, raketne tehnike in protiletalske obrambe ter teoretičnih razmišljanj in razprav; vse z velikim odmevom tudi v okviru zveze Nato, kjer se je podiplomsko izpopolnjeval. In tudi nekaj drugih knjig nosi njegov podpis, med njimi zgodovinsko natančna knjiga o Kondovem rodu. V slovenski vojski je imel kot brigadir več pomembnih dolžnosti, med drugim je bil načelnik Odseka zračne obrambe pri Generalštabu Slovenske vojske in poveljnik Prvega operativnega poveljstva vojnega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske. Danes je v pokoju, a dejaven pisec in razmišljujoč kritik družbene stvarnosti. avtor je ivan merljak.
V pripravah na osamosvojitev Slovenije in na slovesnost ob njeni razglasitvi se je na Televiziji Slovenija pokazala potreba po dodatnem filmskem gradivu, s katerim bi premostili vrzeli med točkami. Časopisi pa so potrebovali izredno slikovito naslovnico. Vzniknila je pobuda, da bi posneli razvijanje slovenske zastave na vrhu Triglava, na simbolu slovenstva in sveti gori našega naroda. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Brigadir Viktor Kranjc je bil med vojno za Slovenijo poveljnik pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za zahodnoštajersko pokrajino. Ta je segal od Dravograda na Koroškem do Sevnice, ob Savi na jugu. Njegove enote so sodelovale v bojih na Koroškem, a sam si šteje kot največjo zaslugo to, da je s pogovori uspel pridobiti orožje Teritorialne obrambe,m ki je bilo v skladiščih JLA in nato obvarovati Celje pred napadom in spopadom s celjsko garnizijo sredi mesta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Milan Klemenčič je vojni veteran, nekdanji policist in med vojno za Slovenijo inšpektor in poveljnik vojaških in posebnih enot tedanje milice na spodnjem Gorenjskem. Med njegove naloge je sodila tudi obramba letališča Brnik. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Major JANEZ KOSELJ je organizator povezovanja med veterani vojne za Slovenijo na Zgornjem Gorenjskem. V času vojne za Slovenijo je bil pomočnik komandanta območnega štaba TO za zaledje in udeleženec več pogajanj za predajo vojakov JLA na mednarodnih mejnih prehodih na Zgornjem Gorenjskem. Med pogajanji za mejni prehod Karavanke so ga zvezni policist celo zajeli, a ga izpustili po dveh dneh, ko so tudi podpisali sporazum o umiku s platoja pred predorom. S to predajo enote JLA se je Sloveniji odprla prost pot v Evropo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Dr. Tomaž Teropšič je vojaški zgodovinar, poznavalec vojn 20. stoletja , kustos v Posavskem muzeju v Brežicah. V zadnji vojni, vojni za Slovenijo, je tudi sam sodeloval kot pripadnik Teritorialne obrambe v Posavju. Na tem območju je bilo več odločilnih bojev za samostojnost, v katerih je Teritorialna obramba izbojevale pomembne zmage, na primer v Krakovskem gozdu in Prilipah. Zaradi napada na letališče Cerklje, prvi dan vojne, je JLA še isto noč umaknila večino letal in helikopterjev na Hrvaško in v Bosno. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Elo Rijavec, je rojen Vrničan, a po rodu Primorec s Šmihela nad Ozeljanom na pobočju Trnovskega gozda. Po poklicu je profesor telesne kulture, a je po nekaj letih profesure in dela v vzgojno poboljševalnem zavodu v Logatcu prevzel funkcijo sekretarja Pokrajinskega odbora Ljubljanske pokrajine, oblastne strukture v primeru izrednih razmer ali vojne. Bil je eden izmed 13 načelnikov MSNZ, zadolžen za območje Ljubljana-okolica in tako eden od organizatorjev osamosvajanja. Z nastankom novega slovenskega generalštaba je prevzel vodenje opremljanja novo nastajajoče slovenske vojske. Neizbrisno sled pa mu je pustila tragična smrt njegovega nečaka, pilota helikopetrja Tonija Mrlaka, ki je nameraval s helikopterjem preiti na slovensko stran... Ator oddaje je Ivan Merljak.
Polkovnik slovenske vojske prof. Miran Fišer, diplomiran agronom in obramboslovec, je danes načelnik Muzeja Slovenske vojske. V času osamosvajanja je bil organizator Manevrske strukture narodne zaščite in poveljnik območnega štaba Teritorialne obrambe v Ormožu. To obmejno mesto s Hrvaško je med vojno za samostojnost imelo pomembno obrambno vlogo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
pekrski dogodki so pomenili uvod v vojno za samostojno Sloveniji. General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in idkril, da je JLA imela podroben načrt delovanja in je namerno povozila nega izmed demonstrantov, da bi izzvala širše nemira in si napla povod za svoj oboržen poseg.
Neveljaven email naslov