Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žrtve čarovniških procesov na ozemlju današnje Slovenije niso bile samo ženske, ampak tudi moški. Oboji so bili s krutim mučenjem prisiljeni priznati, česar niso storili. Čeprav je razsvetljena cesarica Marija Terezija dokončno prepovedala čarovniške procese v Habsburški monarhiji, pa je duh ostal.
Gost oddaje, ki je bila posneta leta 2019, je zgodovinar prof. dr. Matevž Košir, ki je preučeval čarovniške procese na Slovenskem. Teh je bilo največ na Štajerskem, Notranjskem in Dolenjskem.
429 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Žrtve čarovniških procesov na ozemlju današnje Slovenije niso bile samo ženske, ampak tudi moški. Oboji so bili s krutim mučenjem prisiljeni priznati, česar niso storili. Čeprav je razsvetljena cesarica Marija Terezija dokončno prepovedala čarovniške procese v Habsburški monarhiji, pa je duh ostal.
Gost oddaje, ki je bila posneta leta 2019, je zgodovinar prof. dr. Matevž Košir, ki je preučeval čarovniške procese na Slovenskem. Teh je bilo največ na Štajerskem, Notranjskem in Dolenjskem.
NAPOVEDNIK DSR- MITJA ZATLER, 2.11.2017 Kdor mora kaj skriti, se na moč boji, da bi resnica prišla na dan. In skuša storiti vse, da bi jo utišal. Beograjskim generalom, ki niso hoteli sprejeti dejstva, da je Slovenija razglasila samostojnost in odšla iz federacije, se je zdelo, da bodo lahko že z uničenjem ključnih oddajnikov naše Radiotelevizije, utišali resnico, sprožili paniko in dokazali, da ''armija'' obvladuje slovensko ozemlje. V tokratni oddaji Domovina v srcu se predstavlja naš kolega, elektrotehnik Radiotelevizije Slovenija v pokoju, MITJA ZATLER, oddajničar, ki je med vojno za Slovenijo srečno preživel letalske napade JLA na oddajnik na Krvavcu ter s sodelavci pohitel popraviti škodo in obnoviti oddajanje. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes bomo predstavIi kolega, upokojenega tonskega mojstra Miša Megliča, enega od tehnikov, ki so zaslužni za to, da smo bili Slovenci zelo hitro in neposredno s prizorišč spopadov in blokad seznanjeni z vojnimi dogodki. Pred četrt stoletja je bil razvitost elektronskih komunikacij precej nižja od današnje, še vsa analogna; mobilna telefonija pa šele v plenicah in večina zanjo sploh še ni slišala. Vzpostaviti radijsko zvezo med terenom, prizoriščem vojne, in našo RTV hišo zato ni bilo tako preprosto in je zahtevalo veliko znanja in veščin. Mišo Meglič je med vojno za Slovenijo z reportažnim avtomobilom omogočal zveze z našo radijsko postajo in poročanje novinarjev z neposrednih prizorišč bojev in blokad. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Vili Sluga, upokojeni major Slovenske vojske, je bil v času osamosvajanja pripadnik slovenske milice, in sicer pomočnik komandirja oddelka v Divači. In prav tistega 26. junija 1991, ko se je Ljubljana in z njo Slovenija še pripravljala na večerno slovesnost ob razglasitvi samostojnosti, je Vili s svojimi kolegi miličniki že postavljal barikade pred tanki, ki so iz Ilirske Bistrice prodirali proti meji. In na barikadi v Divači je padel prvi strel, ko je oficir JLA streljal v zrak, da bi pregnal pogumnega občana, ki se je postavil pred tanke. Se je res vojna začela šele dan pozneje? Avtor oddaje je Ivan Merljak Ivan
ZDRAVKO GONJAVEC, vojni veteran, nekdanji komandir policijske postaje v pokoju, ZDRAVKO GODNJAVEC, ki je med najbolj občutljivim obdobjem osamosvajanja organiziral Manevrsko sktrukturo narodne zaščite na Vrhniki in v Logatcu. Med vojno samo pa vodil akcije miličnikom postaje v Logatcu.
Veteran vojne za Slovenijo Borut Usenik je upokojeni polkovnik Slovenske vojske, doma iz Novega mesta. Tu je sprva deloval kot pripadnik Državane varnosti, nato prešel vTeritorialno obrambo in se ob poskusu odvzema orožja kot eden prvih vključil v Manevrsko strukturo narodne zaščite. Po vzpotavitvi novega štaba Teritorialne obrambe je moral v Ljubljano, da bi na novo vzpostavil njeno varnostno obveščevalno strukturo. V času vojne za Slovenijo pa je deloval kot član koordinacijske podskupine za Dolenjsko. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Upokojeni polkovnik Slovenske vojske Andrej Kocbek je po izobrazbi diplomirani obramboslovec. Sprva je deloval v TO v Mariboru kot strokovnjak za zveze in kriptografijo. Spomladi 1991 je postal prvi direktor 710. učnega centra v Pekrah pri Mariboru, ki je tedaj sprejel prvo generacijo slovenskih nabornikov. Bil je priča in pogajalec med znanimi dogodki v Pekrah, ko je JLA skušala zasesti center in se polastiti nabornikov. Ti dogodki so bili prvi oborožen incident in uvod v vojno za Slovenijo. Po vojni je Andrej Kocbek začel opravljati dolžnosti na ravni države, več kot desetletje je bil tudi vojaški predstavnik Slovenije pri Zvezi Nato in Evropski uniji. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Gorazd Vidrih je diplomirani obramboslovec z vojaško in politično kariero. Po vojaški strani je polkovnik v pokoju, kot politik, kar nerad sliši, pa je 4 leta deloval kot državni sekretar na obrambnem ministrstvu. Gorazd tudi danes ne miruje, je civilni sodelavec slovenske vojske in skrbi za mednarodne pogodbe, hkrati pa piše zbornik o času osamosvajanja na območju Maribora. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Zvonimir Kelher je svojo kariero začel kot miličnik v Novi Gorici. Modro uniformo je oblekel po vrnitvi s služenja vojaškega roka in ji ostal zvest do upokojitve. Vmes je doživel marsikaj, se šolal in izpopolnjeval, sprejemal vedno nove zadolžitve..., zamenjal državo in kmalu tudi napis milica za policija. V burnih časih, ko se je Slovenija pripravljala, da bo stopila na svojo lastno samostojno pot, je bil poveljnik posebne enote milice, PEM, v Novi Gorici, ki je bila izurjena tudi za vojaške akcije. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Venčeslav Ogrinc je brigadir Slovenske vojske v pokoju, veteran vojne za Slovenijo, nosilec več odlikovanj za svoje zasluge za osamosvojitev Slovenije. V prelomnih časih je bil zaposlen v Teritorialni obrambi v Mariboru in soodločal o poteku operacij zoper nasprotnika JLA, ki si je neuspešno prizadevala zasesti Šentilj in druge mejne prehodu z Avstrijo na širšem območju Maribora. Po vojni pa je bil načelnik Šole za častnike in direktor urada za vojaške zadeve pri generalštabu Slovenske vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Upokojeni polkovnik slovenske vojske Stojan Kastelic je s Teritorialno obrambo sodeloval že od začetka 80-ih let. Bil je zalednik v občinskem štabu TO na Viču, po reorganizaciji pa pomočnik poveljnika za zaledje in logistiko na mestni oziroma pokrajinski ravni v tedanji vojaški ljubljanski pokrajini. Med vojno za Slovenijo je sodeloval pri organiziranem odvažanju orožja iz velikega skladišča v Borovnici, od koder so ga razvaželi po vsej Sloveniji za potrebe TO. Precej zaslug je imel za to, da je oddajnik na Krimu ostal nedotaknjen, in sicer po zvijačnem dogovoru s posadko JLA, ki je napeljala armadna letala, da so napadla navidezen rezervni oddajnik na Malem Krimu. Po vojni je imel več nalog v generalštabu slovenske vojske, se izpopolnjeval v okviru Nata in vodil eno izmed vojaških misij s tujini. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Branko Kršinar s Topola na Katarini nad Ljubljano je bil v času osamosvajanja Slovenije poveljnik I. Jurišnega odreda pri 5. Pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe, ki je pokrival Ljubljano in osrednje dele Slovenije. Zanj se je vojna začela že veliko prej, ko so šli tnaki JLA na ceste. S svojo enoto je moral varovati Učni center na Igu in komunikacije, ki so vodile do njega ter druge vitalne objekte. V vročih dneh vojne pa je varoval Ljubljano pred morebitnim poskusom udora JLA iz Šentvida ali Gorenjske v Ljubljano. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Srečko Cehnar je podpolkovnik v pokoju, diplomiran ekonomist in vojni veteran. Bil je poveljnik enot TO na območju Pesnice nad Mariborom, ki so med vojno za Slovenijo preprečevale in uspešno preprečile prodor tankov JLA do mejnega prehoda Šentilj. Ker so njegovi borci zajeli nekaj tankov JLA in organizirali prvo tankovsko enoto, so z njimi odločilno posegli v boj z močnimi enotami JLA in zveznimi policisti. Ti so nameravali prevzeti nadzor nad mejo, toda prisilili so jih v udajo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Dr. Janez Kušar je izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer predava na katedri za kibernetiko, mehatroniko in proizvodno izženirstvo. Je tudi vojni veteran, major po činu. Pred vojno za Slovenijo je poveljeval bataljonu Teritorialne obrambe, ki je deloval na območju Domžal in Kamnika, z reorgaizacjo Teritorilne obrambe pa je postal poveljnik Drugega jurišnega odreda, katerega ključna naloga med vojno za osamosvojitev je bila blokada izredno močne vojašnice JLA v Šentvidu na zahodnem obrobju Ljubljane. Ta je s svojimi težkimi topovi tudi najbolj ogrožala mesto. In sredi vojne se je major Janez Kušar znašel pred odgovorno in težko odločitvijo; dobil je ukaz o napadu na vojašnico. Na srečo je le sekundo pred začetkom minometnega napada prišel ukaz o preklicu. Vodstvo mlade slovenske države in JLA so se v pripravah na Brijonsko srečanje dogovorili za premirje. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
DSR- MARJAN GARBAJS: Marjan Garbajs je bil sprva asistent režije na TV Dnevniku, a je televizijo zapustil in potem vse svoje življenje deloval kot fotograf. Takorekoč od začetka je spremljal Teritorialno obrambo in tudi JLA dokler se pred vojno nista dokončno razšli. S svojimi fotogarijami, ki jih je kar okrog pol milijona, je bil neprecenljiv kronist časa. Je najbrž tudi fotograf, ki ima največ fotografij osamosfovjitve. Avtor ddaje je Ivan Merljak.
oddaja govori o tem, da smo bili med vojno za Slovenijo pripravljeni na vse. Tudi na morebitno zasedbo Ljubljane s strani JLA in uveljavitev neke vsiljene oblasti. To se na srečo ni pripetilo, saj je armada hitro razpadla. Tod, če bi se primerilo, bi strukture Teritorilane obrambe in tedanje milice začele gverilsko delovanje v mestu, za kar so imele skupaj kar okrog sto razpršenih tajnih skladišč orožja in streliva. Drugo, na kar so se pripravljeli pa so bile diverzantske akcij izpiod mesta z uporaba kanalizacijskega sistema, ki pod mestom vodi do vseh objetov, tudi do nekdanjih vojašnic JLA.
VOJKO VOLK, diplomirani politolog, diplomat, veteran vojne za Slovenijo, publicist in eseist, predavatelj in komentator zunanjepolitičnega dogajanja mednarodenga slovesa. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil čal Odbora za zaščito človekovih pravic, kot pripadnik TO pa eden vodilnih članov MSNZ (Maneverske strukture narodne zaščite). Med vojno je poveljeval posebni protidiverzanski enoti, ki je imela nalogo zavarovati Ljubljano in tedaj že državno vodstvo pred morebitnim prodorom oklepnikov JLA v mesto. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Slovenci smo narod, ki si je moral svojo samostojnost in državo izbojevati sam s svojim pogumom in enotnostjo. Toda to smo dosegli šele po dolgi kalvariji neenotnosti, politične nezrelosti in naivnosti. Na poti do samostojnosti smo sestavili dve deklaraciji; prvo, o kateri bomo govorili danes, je slovenski poslanec v državnem zboru na Dunaju, dr. Anton Korošec, prebral 30.5.1917 leta. A ni obrodila sadov, morda polovičnega, kratkotrajno državno tvorbo SHS, ki pa je bila brez stvarne moči in je po mesecu dni postala lahek plen srbske krone. Sogovornik v oddaji je zgodovinar prof.dr. Janko Prunk, avtor oddaje je Ivan Merljak.
Partizanske pesmi so pravcati biser glasbene dediščine našega naroda. Nikjer drugje v Evropi in svetu ni nastalo toliko pesmi upora proti okupatorju in vere v svobodo, kot prav pri nas. To so pesmi osvobojene vsakršne ideologije, čeprav so jim jo po vojni skušali pripisati. So pa domoljubne, slovenske, narodne, saj so zanj pisane in komponirane; polne ljubezni do domovine, do Matere Slovenije. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Miran Stopar je solastnik in direktor računovodskega servisa in ni bil nikdar zaposlen v vojski, marveč rezervist in potem teritorialec. Po činu je nadporočnik in je poveljeval več vodom specialnih čet, od vojaške policije do protidiverzantskih enot. Doma je iz okolice Lukovice, zato je bil vključen v TO, ki je delovala na širokem območju Domžal in Kamnika. Med vojno za Slovenijo je njegova enota varovala srednjevalovni oddajnik RTV na domžalskem polju. Po premirju pa je njegova enota dobila več nalog varovanja pomembnih politikov, ki so prihajali v Slovenijo in imeli pogovore na Brdu pri Kranju ter nadzorovanja ravnanja JLA do njenega odhoda s slovenskega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Profesor filozofije in sociologije Tomo Zupančič ima podjetno žilico. Sprva je poučeval obramboslovje, potem je poskrbel še za malice dijakov, a je kmalu ugotovil, da oboje ne gre skupaj. In je pustil šolo. Že dobrih dvajset let je tudi prvi kapitan ljubljanske rečne flote, ki prevaža turiste in radovedneže po Ljubljanici. Toda Tomo Zupančič je tudi vojni veteran, saj je bil med vojno za Slovenijo poročnik v posebni samostojni protidiverzantski četi v Ljubljani. Danes aktivno sodeluje v akciji Moja domovina, katere namen je približati pomen domoljublja mladi generaciji. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Neveljaven email naslov