Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redkokateri izum v zgodovini je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih ulitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku? Ponovitev oddaje.<BR><BR><BR>
414 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Redkokateri izum v zgodovini je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih ulitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku? Ponovitev oddaje.<BR><BR><BR>
Na sporedu je ponovitev oddaje Mejniki identitete o Academii operosorum Labacensium, ki so jo pred tremi stoletji ustanovili tedanji ljubljanski intelektualci. Njena dejavnost se je kmalu razširila na skoraj vsa področja tedanje znanosti in umetnosti. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes, v velikem tednu, ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasijonu. Slovenci nismo številčno velik narod, naša veličina je v bogastvu kulturne dediščine. Med bisere baročne kulture sodi tudi Škofjeloški pasijon, enkraten v svoji pisani besedi in izvedbi. Njegov veličasten pomen potrjuje tudi vpis na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Barok je umetnostni slog, ki je močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije, ki je kot reakcija na protestantizem potekal po vsem Habsburškem cesarstvu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo prvo oddajo o vodah na Slovenskem iz cikla Mejniki identitete. Slovenija je v marsičem poseben prostor v geografskem, pa tudi zgodovinskem in kulturnem pogledu. Eden močnih, a danes za večino najbrž nerazumljenih elementov naše identitete so tudi slovenske vode: potoki, reke, jezera, močvirja in morje. O njih smo se pogovarjali z geografom dr. Mitjem Bricljem, ki se vse svoje poklicno življenje ukvarja z vodami. Na ministrstvu za okolje je odgovoren za uresničevanje mednarodnih pogodb na področju voda in je tudi predsednik slovenskih komisij za sodelovanje s sosednjimi državami na področju voda. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Druga oddaja o gozdu kot identiteti našega naroda nosi naslov Gozd in Slovenci. Že naši predniki so bili na gozd močno navezani, a ne samo zaradi gospodarskega pomena, ki ga ima, marveč tudi čustveno in duhovno. Gozd sprošča, blagodejno pomirja, osrečuje in tudi zdravi. Posamezna drevesa radi poosebljamo in jim pripisujemo človeške lastnosti... V oddaji se je avtor Ivan Merljak pogovarjal s prof.dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Slovenci smo na gozd močno navezani v gmotnem in čustvenem pogledu. Slovenski gozd prekriva skoraj dve tretjini ozemlja in je vedno v naši bližini. Daje nam kisik in čisto pitno vodo. Je prostor za rekreacijo, nabiranje gob in gozdnih sadežev. Že od davnih časov je tudi ekonomski prostor. Vedno je dajal les za kurjavo in ogrevanje, bil je vir gradbenega materiala za pripravo bivališč ter uporabnih in okrasnih predmetov. S krčenjem gozdov so predniki pridobivali zemljo za poljedelstvo. V slovenskih gozdovih uspeva skoraj tisoč rastlinskih vrst, med njimi več kot 70 drevesnih. Gozd je dom ptic, divjih živali, dvoživk in plazilcev, ščiti pred erozijo in plazovi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame izdelovali uporabne stvari, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in Prekmurje; v Lipovcih v okolici Beltincev so izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Oglarstvo na Slovenskem se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka hkrati z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Dodobra se je oglarstvo razmahnilo v 16. stoletju in doseglo vrh proti koncu 19. stoletja. Tedaj so spoznali, da so zaradi oglarjenja kar precej opustošili slovenske gozdove, hkrati pa so začeli v plavžih namesto oglja kuriti premog in koks. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Je pa oglarjenje danes povsod dobro obiskana etnološka prireditev in turistična zanimivost.
Na slovenskem ozemlju ima železarstvo že zelo dolgo tradicijo. Že v prazgodovini so prebivalci v preprostih pečeh žgali rudo in pridobivali železo. S selitvami ljudstev v sedmem stoletju so načine pridobivanja železa posodobili. Še zlasti je to vidno v srednjem veku, ko nastajajo prve fužine in pozneje plavži in ko oblast že ureja rudarjenje in železarstvo samo. Nov zagon dobi železarstvo na prelomu v novi vek. Strm vzpon tehnologije in kakovosti je kljub občasnim krizam opazen vse do danes.
Barok je umetnostni slog, ki je zelo močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije slovenskih in drugih dežel tedanjega Habsburškega cesarstva. Zato je barok presegel zgolj umetniške sloge...
Danes ponavljamo oddajo o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je bil zagotovo eden pomembnejših mož 17. stoletja na Slovenskem. Imel je tudi velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev in umetnikov. Kot polihistor je imel bogato znanje in njegova Slava vojvodine Kranjske je zvest prikaz življenja tedanje dobe. Njegovo raziskovanje presihajočega Cerkniškega jezera pa je poneslo slavo našega prostora in njega samega v svet. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani že od sredine oktobra poteka razstava z naslovom „Knjižnica barona Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem“. Žiga Zois pl. Edelstein je bil vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik mnogih rudnikov železove rude in fužin, več posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja oseba razsvetljenskega gibanja in mecen. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali vodilni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, posvečeno slovenskim deželam v obdobju habsburške monarhije. Mi Slovenci smo bili v zgodovini vedno razdeljeni med različne upravne dele, ki so bili nenehno pod oblastjo tujcev. Kljub temu so se naši predniki zavedali skupne pripadnosti, jezika in kulture. Morda jih ravno razdelitev na različne dežele spodbuja k iskanju poti k združitvi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Neveljaven email naslov