Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta.
Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem.
Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore.
428 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta.
Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem.
Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore.
Maks Karba je upokojen policist. Med vojno za Slovenijo je bil pomočnik komandirja milice v Domžalah in v službi tisto noč, ko so tanki JLA krenili proti Brniku. Začel je postavljati zasilno barikado v Trzinu, ki jezadržala del kolone oklepnikov. Bil je potem zraven pri vseh ključnih dogodkih v Trzinu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
\tJože Konda je velik domoljub, po rodu Belokrnjec, človek mnogoterih znanj in širokega zanimanja, ki spretno vzdržuje ravnovesje med \tterorijo in prakso; ne samo na vojaškem področju. Doštudiral je raketo tehniko v Zagrebu in bil sprva častnik v JLA, jo ob agresiji na Slovenijo zapustil in \tnadaljeval v Teritorialni obrambi in Slovenski vojski. Napisal je kopico strokovnih vojških knjig s področja letalstva, raketne tehnike in protiletalske obrambe ter teoretičnih razmišljanj in razprav; vse z velikim odmevom tudi v okviru zveze Nato, kjer se je podiplomsko izpopolnjeval. In tudi nekaj drugih knjig nosi njegov podpis, med njimi zgodovinsko natančna knjiga o Kondovem rodu. V slovenski vojski je imel kot brigadir več pomembnih dolžnosti, med drugim je bil načelnik Odseka zračne obrambe pri Generalštabu Slovenske vojske in poveljnik Prvega operativnega poveljstva vojnega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske. Danes je v pokoju, a dejaven pisec in razmišljujoč kritik družbene stvarnosti. avtor je ivan merljak.
V pripravah na osamosvojitev Slovenije in na slovesnost ob njeni razglasitvi se je na Televiziji Slovenija pokazala potreba po dodatnem filmskem gradivu, s katerim bi premostili vrzeli med točkami. Časopisi pa so potrebovali izredno slikovito naslovnico. Vzniknila je pobuda, da bi posneli razvijanje slovenske zastave na vrhu Triglava, na simbolu slovenstva in sveti gori našega naroda. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Brigadir Viktor Kranjc je bil med vojno za Slovenijo poveljnik pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za zahodnoštajersko pokrajino. Ta je segal od Dravograda na Koroškem do Sevnice, ob Savi na jugu. Njegove enote so sodelovale v bojih na Koroškem, a sam si šteje kot največjo zaslugo to, da je s pogovori uspel pridobiti orožje Teritorialne obrambe,m ki je bilo v skladiščih JLA in nato obvarovati Celje pred napadom in spopadom s celjsko garnizijo sredi mesta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Milan Klemenčič je vojni veteran, nekdanji policist in med vojno za Slovenijo inšpektor in poveljnik vojaških in posebnih enot tedanje milice na spodnjem Gorenjskem. Med njegove naloge je sodila tudi obramba letališča Brnik. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Major JANEZ KOSELJ je organizator povezovanja med veterani vojne za Slovenijo na Zgornjem Gorenjskem. V času vojne za Slovenijo je bil pomočnik komandanta območnega štaba TO za zaledje in udeleženec več pogajanj za predajo vojakov JLA na mednarodnih mejnih prehodih na Zgornjem Gorenjskem. Med pogajanji za mejni prehod Karavanke so ga zvezni policist celo zajeli, a ga izpustili po dveh dneh, ko so tudi podpisali sporazum o umiku s platoja pred predorom. S to predajo enote JLA se je Sloveniji odprla prost pot v Evropo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Dr. Tomaž Teropšič je vojaški zgodovinar, poznavalec vojn 20. stoletja , kustos v Posavskem muzeju v Brežicah. V zadnji vojni, vojni za Slovenijo, je tudi sam sodeloval kot pripadnik Teritorialne obrambe v Posavju. Na tem območju je bilo več odločilnih bojev za samostojnost, v katerih je Teritorialna obramba izbojevale pomembne zmage, na primer v Krakovskem gozdu in Prilipah. Zaradi napada na letališče Cerklje, prvi dan vojne, je JLA še isto noč umaknila večino letal in helikopterjev na Hrvaško in v Bosno. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Elo Rijavec, je rojen Vrničan, a po rodu Primorec s Šmihela nad Ozeljanom na pobočju Trnovskega gozda. Po poklicu je profesor telesne kulture, a je po nekaj letih profesure in dela v vzgojno poboljševalnem zavodu v Logatcu prevzel funkcijo sekretarja Pokrajinskega odbora Ljubljanske pokrajine, oblastne strukture v primeru izrednih razmer ali vojne. Bil je eden izmed 13 načelnikov MSNZ, zadolžen za območje Ljubljana-okolica in tako eden od organizatorjev osamosvajanja. Z nastankom novega slovenskega generalštaba je prevzel vodenje opremljanja novo nastajajoče slovenske vojske. Neizbrisno sled pa mu je pustila tragična smrt njegovega nečaka, pilota helikopetrja Tonija Mrlaka, ki je nameraval s helikopterjem preiti na slovensko stran... Ator oddaje je Ivan Merljak.
Polkovnik slovenske vojske prof. Miran Fišer, diplomiran agronom in obramboslovec, je danes načelnik Muzeja Slovenske vojske. V času osamosvajanja je bil organizator Manevrske strukture narodne zaščite in poveljnik območnega štaba Teritorialne obrambe v Ormožu. To obmejno mesto s Hrvaško je med vojno za samostojnost imelo pomembno obrambno vlogo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
pekrski dogodki so pomenili uvod v vojno za samostojno Sloveniji. General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in idkril, da je JLA imela podroben načrt delovanja in je namerno povozila nega izmed demonstrantov, da bi izzvala širše nemira in si napla povod za svoj oboržen poseg.
Janez Kukec je upokojen policist. Po šolanju in izpopolnjevanju je doštudiral upravne vede in pred vojno začel delati na postaji milice, pozneje policije v Trebnjem. V času vojne za Slovenijo je bil aktiven pri blokadi kolone JLA na Medvedjeku, sodeloval pri zajetju poveljnika novomeške vojašnice in reševanju zagat s skladiščem goriva JLA pri Mokronogu. Ko so vojaki začeli zapuščati armado, je organiziral in vodil prostor za pribežnike v Lansprežu pri Mirni. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Naš današnji sogovornik je Milan Narat, upokojeni major Slovenske vojske. V času osamosvajanje je bil stotnik Teritorialne obrambe, zadolžen za logistiko na območju Domžal. Med vojno je aktivno sodeloval v bojih pri Trzinu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Biolog Janez Pajer je v življenju počel vse kaj drugega kot to, za kar se je izšolal. Hrošče je prepustil polju in njivam, sam pa je vse življenje delal z ljudmi. Kot rezervni častnik se je desetletje pred osamosvojitvijo vključil v Teritorialno obrambo na Krasu in v njej skrbel za logistiko. Pozneje je bil nekaj časa predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Zdaj pa pravi, da ima najpomembnejšo dolžnost – biti upokojenec. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladal je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev za tak korak. Zato smo to preverili na plebiscitu 23. Decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po Božiču, 26. decembra 1990. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Na današnji dan, 22. decembra 1941 leta je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena 1. proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je pomenila zametek poznejše Titove jugoslovanske armade in povojne Jugoslovanske ljudske armade. Ustanovljena je bila po odločitvi tedanje Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. In v tej politični zasnovi armade se je skrivalo seme njenega poraza pol stoletja pozneje v vojni za Slovenijo. Vse drugo so bile posledice, vse strateške napake, vse slabe presoje in zmote. Prav o strateških napakah, ki so se kopičile, v oddaji govorijo ugledni vojaški poznavalci in analitiki. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Stotnik Teritorialne obrambe v pokoju Stane Lunder je geometer, a po vojaški strokovnosti inženirec. Vodil je svojo inženirsko četo, ki je delovala na območju Ljubljane in tudi nadzoroval in pregledoval barikade. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Stotnik Teritorialne obrambe v pokoju Stane Lunder je geometer, a po vojaški strokovnosti inženirec. Vodil je svojo inženirsko četo, ki je delovala na območju Ljubljane in tudi nadzoroval in pregledoval barikade. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Koprčan Fabio Steffe je policist v pokoju. Vrsto led je bil pomorski miličnik, pozneje vodja na pomorski postaji milice in nato inšpektor. Kot tak je dočakal čas osamosvojitve, ko je poveljeval posebni enoti milice in bil navzoč pri vseh vročih dogodkih in pogajanjih za mejne prehode na koprskem. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Dr. Boris Žnidarič je bil v kritičnih trenutkih osamosvajanja Slovenije član več pogajalskih delegacij, tako z visokimi vojaškimi poveljniki JLA, kakor tudi z mednarodno trojko na Brionih. Po dogovoru o umiku JLA iz Slovenije, je vodil in nadziral odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka s koprskega pristanišča. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Franci Povše je danes še vedno aktiven. Zaposlen je kot namestnik generalne sekretarke vlade. To pomeni, da je sposoben in deloven, a hkrati, da je bil v času osamosvajanja zelo mlad. Po poklicu je policist, a je po končani srednji šoli odšel na vojaško akademijo kopenske vojske. Po vrnitvi leta 1989 so ga takoj vključili v delo Posebne enote milice v Novem mestu. Ni si niti oddahnil, ko je moral sodelovati pri preprečitvi mitinga resnice. Tedaj je spoznal, da Jugoslavija poka po šivih in bo treba storiti vse za obrambo nastajajoče nove države Slovenije. Bil je eden od pobudnkov ustanovitve Maneverske strukture narodne zaščite.Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Neveljaven email naslov