Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani, in sicer na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja pozneje smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejela težka sodobna letala.
428 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani, in sicer na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja pozneje smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejela težka sodobna letala.
Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala na pomenu vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo.
Redkokateri izum je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih vlitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku?
Človek je začel že zelo zgodaj uporabljati les iz gozdov za zidavo svojih domov in opreme. Delo s hlodovino pa je bilo težko in dolgotrajno, zato so ljudje stoletja iskali način, da bi si ga olajšali. To se je zgodilo šele konec 15.stoletja, ko so uporabili vodo za pogon žage.
Tomos Koper je bil tovarna mopedov, ki je v drugem povojnem desetletju spremenila sliko slovenskih vasi in mest in začrtala slovensko pot v\tmobilnost. \t\t Postala je nov dom številnim prišlekom, ki so z mladostnim elanom iz nič zgradili tovarno in si ustvarili družine. Zato o Tomosu ni mogoče govoriti brez čustev .... Toda - je Tomos ponos Slovenije ali samo epska zgodba z žalostnim koncem?
Iz oljk, ki so plod oljčnega drevesa, človeštvo že tisočletja stiska naravnost zdravilno oljčno olje. Poznali in uživali so ga tudi prvotni prebivalci današnjega Slovenskega Primorja že kakšno stoletje ali dve pred našim štetjem. Pravzaprav se pridelovanje plodov in stiskanje oljčnega olja do današnjih dni ni spreminjalo. Zdaj oljkarji v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini in na Krasu z modernimi sredstvi, znanstvenimi dognanji in strojno opremo pridobijo več olja, ki po kakovosti dosega sam svetovni vrh.
Suhorobarstvo je najstarejša uradna oblika direktne prodaje od vrat do vrat na svetu. 23. oktobra 1492 je tedanji rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški podpisal privilegij, imenovan ''Krošnjarski patent''. Ta je dal ljudem na širšem kočevsko-ribniškem območju pravico do trgovanja z domačimi izdelki brez plačila davka, in sicer po vsem tedanjem cesarstvu. Sogovornika v oddaji bosta etnologinja Polona Rigler Grm in rešetar Andrej Mihélič. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Košare so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine.
Najbrž ni slovenskega kraja brez čebelarja in čebel. Te spremljajo človeka od začetkov njegovega zavedanja. Sprva je bil človek ropar medu, a je skozi tisočletja postal gojitelj čebel. Brez ljubezni do čebel ne more biti pravega čebelarjenja. In med je samo nagrada za delo z njimi. Slovenski čebelarji so v Evropi in svetu zelo spoštovani; ugled jim je pravzaprav dala naša čebela, kranjska sivka, ki je razširjena po vseh celinah.
Te dni bo minilo sto let od plebiscita na Koroškem, s katerim so se Korošci po prvi svetovni vojni izrekli za priključitev k tedaj že demokratični republiki Avstriji. Zgodovinski pregled dogajanja, vzroke in posledice plebiscita, ki je začrtal mejo med Avstrijo in Slovenijo, je opisala zgodovinarka prof. dr. Tamara Griesser Pečar, ki je preučila Koroški plebiscit za svojo doktorsko disertacijo.
Sodražica je kraj in občina, nekoliko odmaknjena od glavne ceste na Kočevsko, a trdno na povezovalni poti z Dolenjske na Notranjsko in Primorsko. To, kar jo snovno zaznamuje, je – suha roba. Na kulturnem področju pa glasba. Ob 800-ti obletnici prve omembe kraja so izdali obsežno monografijo. Njen urednik, profesor geografije in zgodovine mag. Ludvik Mihelič je gost oddaje.
Zametki šolstva na Slovenskem segajo že v antiko, a prve formalne oblike srečamo v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku, nato v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19.stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske Ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije...
Mlini za mletje žita in pridobivanje moke za kruh so stari skoraj kot človeštvo. Sprva so bile to preproste žrmlje, ko so zrnje dali med dva kamna in zgornjega vrteli. Z razvojem ročnih spretnosti ter obdelave lesa, kamna in kovin so nastali mlini, kakršne po načinu delovanja poznamo še danes. Uporabljali so jih že Rimljani in svoje znanje prenesli na slovanske prišleke ob zatonu rimske dobe. Velik razvoj so vodni in drugi mlini na mlinske kamne doživljali vse do druge polovice 19. stoletja, ko so jih začeli nadomeščati zmogljivejši valjčni mlini. Sogovornica v oddaji je prof. Irena Marušič, kustosinja v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri, avtor pa Ivan Merljak.
Spomladi leta 1945, ko se je čez Primorsko na zahod valilo kakih 100 tisoč umikajočih se nemških in njim pridruženih vojakov, je bilo za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so bila pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete o Antonu Martin Slomšku, slovenskem škofu, pesniku, pisatelju, vzgojitelju in pomembnem narodnem buditelju sredi 19. stoletja. Že kot študent je ustanovil slovensko društvo in kolege bogoslovce poučeval in spodbujal h govoru, pisanju in branju v slovenščini. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, se je začelo njegovo prizadevanje, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del tedanje slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor, kar je imelo daljnosežne pozitivne posledice za slovenski narod. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V današnji ponovitvi oddaj Mejniki identitete bomo govorili o verstvih v Prekmurju. To območje Slovenije je bilo vse do konca prve svetovne vojne pod ogrskim kraljestvom, zato je proces širitve protestantizma in poznejše rekatolizacije potekal drugače kot po drugih tedanjih slovenskih deželah, ki so bile pod habsburško oblastjo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini ponavljamo oddajo z naslovom ''V iskanju narodove identitete''. V njej dr. Klavdija Sédar, slovenska latinistka in jezikoslovka, domoznanka pri Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, pojasnjuje, kako težko so si Prekmurci izborili priključitev. Madžari, ki so zasedali slovensko ozemlje vse do levega brega Mure, Prekmurcem nikoli niso priznavali, da so del slovenskega naroda, katerega glavnina je bila do konca prve svetovne vojne v slovenskih deželah avstrijske monarhije. Zato je bila priključitev Prekmurja k slovenski domovini in tedanji državni formi, Kraljevini SHS, še toliko pomembnejša. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Tokrat ponavljamo oddajo Oglarstvo na Slovenskem. To se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka sočasno z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo o Slovencih kot vojakih tujih vojska. Slovensko ljudstvo se je stoletja razvijalo ob sobivanju s številčno močnejšimi sosedi, ki so imeli svojo oblastno strukturo, še preden so dozoreli v narod. In vsaka oblast je to postala, ker je lahko uveljavila svojo silo in si podredila druge. Tudi cela ljudstva. Sila prisile je bila sprva samo – vojska. Najbrž ni naroda v Evropi, ki bi imel svoje može in fante v toliko različnih vojskah v istem času, celo na različnih straneh spopadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Naši predniki so znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete: slamnike, peharje in venčke – doužnjeke – ter druge velike in majhne okraske. Danes ponavljamo oddajo o dveh središčih, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: o širšem območju Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in o Lipovcih v Prekmurju, v katerih so izdelovali doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Neveljaven email naslov