Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
434 epizod
434 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete o Antonu Martin Slomšku, slovenskem škofu, pesniku, pisatelju, vzgojitelju in pomembnem narodnem buditelju sredi 19. stoletja. Že kot študent je ustanovil slovensko društvo in kolege bogoslovce poučeval in spodbujal h govoru, pisanju in branju v slovenščini. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, se je začelo njegovo prizadevanje, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del tedanje slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor, kar je imelo daljnosežne pozitivne posledice za slovenski narod. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V današnji ponovitvi oddaj Mejniki identitete bomo govorili o verstvih v Prekmurju. To območje Slovenije je bilo vse do konca prve svetovne vojne pod ogrskim kraljestvom, zato je proces širitve protestantizma in poznejše rekatolizacije potekal drugače kot po drugih tedanjih slovenskih deželah, ki so bile pod habsburško oblastjo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini ponavljamo oddajo z naslovom ''V iskanju narodove identitete''. V njej dr. Klavdija Sédar, slovenska latinistka in jezikoslovka, domoznanka pri Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, pojasnjuje, kako težko so si Prekmurci izborili priključitev. Madžari, ki so zasedali slovensko ozemlje vse do levega brega Mure, Prekmurcem nikoli niso priznavali, da so del slovenskega naroda, katerega glavnina je bila do konca prve svetovne vojne v slovenskih deželah avstrijske monarhije. Zato je bila priključitev Prekmurja k slovenski domovini in tedanji državni formi, Kraljevini SHS, še toliko pomembnejša. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Tokrat ponavljamo oddajo Oglarstvo na Slovenskem. To se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka sočasno z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo o Slovencih kot vojakih tujih vojska. Slovensko ljudstvo se je stoletja razvijalo ob sobivanju s številčno močnejšimi sosedi, ki so imeli svojo oblastno strukturo, še preden so dozoreli v narod. In vsaka oblast je to postala, ker je lahko uveljavila svojo silo in si podredila druge. Tudi cela ljudstva. Sila prisile je bila sprva samo – vojska. Najbrž ni naroda v Evropi, ki bi imel svoje može in fante v toliko različnih vojskah v istem času, celo na različnih straneh spopadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Naši predniki so znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete: slamnike, peharje in venčke – doužnjeke – ter druge velike in majhne okraske. Danes ponavljamo oddajo o dveh središčih, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: o širšem območju Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in o Lipovcih v Prekmurju, v katerih so izdelovali doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Gozd je za Slovence več kot samo ekonomska dobrina, ki daje les in zaslužek za življenje. Gozd širi mir, prinaša sprostitev po napornem delu ter zdravilno deluje na telo in duha. Je dom prepletene združbe rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov. Za človeka imajo številna drevesa tudi simbolen pomen. O tem bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje o gozdu in Slovencih. Njen avtor je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo MID o fenomenu Cerkniškega polja. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje slike pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, ki potem presahne. Ali pa tudi ne. Pač odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izdatno izkoristili prednosti jezera in suhega polja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan je doslej podrobno popisal mednarodno in lokalno ozadje požiga, prežeto z mržnjo vzhajajočega fašizma do vsega slovenskega in slovanskega ter požig in doživetja ljudi, ki so prebivali v hotelskem delu doma. V tej oddaji pa se dotakne vprašanja odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma in v divjanju fašistov ob napadih na druge objekte. Z četrto oddajo zaključujemo cikel pripovedi o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920.
Na vrsti je tretja oddaja iz cikla o požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu 13.julija 1920. V njej zgodovinar dr. Borut Klabjan podrobno popisuje požig, kakor ga je lahko povzel po različnih pisnih virih. Dotakne pa se tudi nasilja nad drugimi slovenskimi domovi v okoliških slovenskih vaseh ter nad ustanovami in objekti, ki so bili povezani s Slovenci v Trstu in predstavniki drugih slovanskih narodov.
Z današnjo oddajo Mejniki identitete nadaljujemo osvetljevanje okoliščin in razmer, ki so privedle do požiga Narodnega doma v Trstu. Pozornost bomo namenili sarajevskemu atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika princa Ferdinanda, ki je do skrajnosti zaostril že sicer hudo napete odnose med pripadniki različnih narodov v Trstu. Začele so se manifestacije in demonstracije, ki so se pogosto sprevrgle v medsebojno nasilje. Avtor besedila je zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Slovenci smo svojo državo vzpostavili šele desetletje pred koncem 20. stoletja. Prej smo bili formalno državljani drugih držav in moški so v njih "služili vojsko" kot pravimo. Nekoliko zagate nastane pri Slovencih v Kraljevini Jugoslaviji in po vojni v SFRJ. A ti državni tvorbi sta bili dejansko le napol tudi slovenski, vsaj z vidika slovenskih vojakov, ki so poslušali povelja v tujem jeziku in povečini tujih častnikov. Taka je bila praksa že stoletja, še najbolj pa se je razmahnila prav v 20.stoletju, ko so bili Slovenci vojaki tujih vojska. Sogovornik v oddaji Ivana Merljaka je bil zgodovinar prof.dr. Branko Marušič.
Tokratno oddajo namenjamo škofu Antonu Martinu Slomšku in njegovi vlogi za prenos sedeža lavantinske škofje iz St. Andraža na Koroškem v Maribor. Gost oddaje je prof. dr. Vincenc Rajšp, vodja Slovenskega inštituta na Dunaju.
Za zamejske Slovence je leto 2020 posebno. Sto let Koroškega plebiscita, 75 let od konca druge svetovne vojne, 65 let veljavnosti tako imenovane Avstrijske državne pogodbe, stota obletnica požiga narodnega doma. Obletnice so izjemna priložnost, da se slovenska zamejska kulturna društva predstavijo italijanski, avstrijski in seveda zamejski javnosti, a zaradi koronavirusa je veliko prireditev odpadlo ali bilo prestavljenih. Na drugi strani je v poletne projekte vključenih veliko otrok, za katere zdaj ni jasno, ali bodo sploh potekali. Avstrijska in italijanska kulturna društva so rešitev našla v delovanju na spletu, a glavno kulturno življenje se še vedno odvija na prireditvah v živo. Te bodo v prihodnjih mesecih močno omejene, kar delovanje zamejske kulture postavlja v težaven položaj. Kako bo nova prihodnost, ki počasi postaja sedanjost, vplivala na delovanje slovenskih zamejskih kulturnih društev, se v skupni oddaji Radia Slovenija, RAI Trst in ORF Celovec pogovarjamo z Zalko Kelih-Olip iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev Živko Persi v Opčinah pri Trstu in poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjem Rovškom v Celovcu.
V današnji oddaji Mejniki identitete bomo govorili o fenomenu cerkniškega polja s presihajočim jezerom. O tem smo se pogovarjali z mag. Slavkom Polakom, biologom in kustosom pri Notranjskem muzeju v Postojni, Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Oglarstvo na Slovenskem sega že v predantični čas. V železni dobi se je dodobra uveljavilo, saj so oglje potrebovali za pridobivanje železa. V poznem srednjem veku, ko so začeli že tržno pridobivati železo, pa se je oglarstvo močno razmahnilo (ponovitev oddaje).
V eni prejšnjih oddaj smo preučili splavarstvo na Dravi. Reka Savinja pa je veliko bolj divja reka od Drave in je zahtevala precej več spretnosti v ozki dolini, dokler se ta ni odprla v ravnini. Danes si skoraj ne moremo zamisliti, da je med obema vojnama po Savinji na jug plulo po več kot 4.000 flosov na leto (ponovitev oddaje).
V Gančanih v Prekmurju so pred 101. letom postavili prvi Gančki majoš oziroma gančanski mlaj. Ta običaj izvedejo vsakega 30. aprila, dan pred prvim majem. Mladi dekleta in fantje, ki v tekočem letu dopolnijo 18. let, tako imenovani ''lejtniki'', posekajo in s papirnatim trakovi in cvetovi okrasijo velik smrekov vrh. Tega potem nosijo po vasi do kraja, kjer ga dvignejo na mlaj. Prvič so majoša dvignili v zahvalo Materi božji, ker so se fantje živi vrnili iz prve svetovne vojne. Sočasno je bil velik izraz pripadnosti slovenstvu in so ga postavili v kljubovanje madžarski oblasti, ki Slovencev ni priznavala. Štiri mesece pozneje je bilo Prekmurje priključeno slovenskemu ozemlju v tedanji kraljevini Jugoslaviji... Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Po reki Dravi je do zgraditve cest potekala pomembna transportna vodna pot že od zgodnjega srednjega veka. Pozneje pa so po njej splavljali les iz pohorskih gozdov na jug do Save in Donave in naprej vse do Črnega morja. Skozi čas se je razvila posebna kultura splavarstva – flosarstvo. Posel je bil finančno donosen in je podžigal avanturistični duh flosarjev.
Neveljaven email naslov