Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.

Pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje

Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če se le da, razloži Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija.

“V izgovoru podomačujemo, kar pomeni, da izgovorimo z glasovi, ki so v slovenščini najbližje glasovom v jeziku izvirniku. Se pravi, prevzamemo kolikor le moremo, ampak tako da je še vedno skladno z naravo slovenskega jezika. Določene glasove, ki jih v slovenščini ni, prevzamemo z glasovi, ki so slovenski. Recimo nemški ü! Tega glasu v slovenščini ni, najbližji glas fonetično je -i-, ni -u-. Mi torej to prevzamemo z -i-jem in rečemo [Minhən] ne [Münhən].

Primeri izgovora besed, prevzetih iz različnih jezikov:

Strasbourg – [Strasbúr]

Cannes – [Kan]

Washington – [Vašington]

Genova – [Genova]

Honduras – [Hondúras]

Ekvador – [Ekvadór]

Ciudad de Mexico – [Sjudad de Mehiko]

Macchu Picchu – [Maču Pikču]