Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.

Pravilno rabo predlogov narekuje že sama izgovorjava

Zakaj se pravzaprav znajdemo v zadregi pri uporabi predlogov, razlaga prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU:

“Ko govorimo, govorimo prosto, sproščeno. Ko pa moramo isto stvar zapisati, pa se malo ustavimo, preidemo na drug način sporočanja, v zapis, in v tisti vnemi, da bi zapisali pravilno, zapišemo nepravilno. Torej ne zapišemo tako, kot smo v resnici v tem primeru izgovorili.”

Predloga s in z

“Pred zvenečimi soglasniki imamo z in pred nezvenečimi imamo s. Imamo tisti izrek ta suhi škafec pušča, ki vključuje tiste soglasnike, pred katerimi se zapisuje in izgovarja s.”

Predlog s torej stoji pred besedami, ki se začnejo na p, t, k, s, f, h, c, č, š, v vseh drugih primerih stoji pred besedo predlog z.

Predloga h in k

Predlog h se uporablja samo pred besedami, ki se začenjajo na k in g. Kot pomagalo si lahko zapomnite: kg oziroma kilogram.

“Tukaj deluje razlikovalnost. Če hočemo poudariti smer – k hrani, k hladilniku – moramo nastavek dejansko izoblikovati s k-jem, da nakažemo, da je tukaj predlog, ki nakaže tudi smer. Torej smer našega gibanja.”

Geografske dileme

“Vedno se moramo pozanimati, kako domačini večinsko uporabljajo predloge s krajevnimi imeni. Torej ali grejo v ali na in potem moramo paziti še, da ne mešamo nasprotnih parov … Če uporabljajo na Bled, grejo z Bleda. Če grejo v Ljubljano, pa grejo iz Ljubljane.”

Ustaljeni pari so:

• na – s/z
• v – iz
• pri – od