Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.
Pravilno rabo predlogov narekuje že sama izgovorjava
Zakaj se pravzaprav znajdemo v zadregi pri uporabi predlogov, razlaga prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU:
“Ko govorimo, govorimo prosto, sproščeno. Ko pa moramo isto stvar zapisati, pa se malo ustavimo, preidemo na drug način sporočanja, v zapis, in v tisti vnemi, da bi zapisali pravilno, zapišemo nepravilno. Torej ne zapišemo tako, kot smo v resnici v tem primeru izgovorili.”
“Pred zvenečimi soglasniki imamo z in pred nezvenečimi imamo s. Imamo tisti izrek ta suhi škafec pušča, ki vključuje tiste soglasnike, pred katerimi se zapisuje in izgovarja s.”
Predlog s torej stoji pred besedami, ki se začnejo na p, t, k, s, f, h, c, č, š, v vseh drugih primerih stoji pred besedo predlog z.
Predlog h se uporablja samo pred besedami, ki se začenjajo na k in g. Kot pomagalo si lahko zapomnite: kg oziroma kilogram.
“Tukaj deluje razlikovalnost. Če hočemo poudariti smer – k hrani, k hladilniku – moramo nastavek dejansko izoblikovati s k-jem, da nakažemo, da je tukaj predlog, ki nakaže tudi smer. Torej smer našega gibanja.”
“Vedno se moramo pozanimati, kako domačini večinsko uporabljajo predloge s krajevnimi imeni. Torej ali grejo v ali na in potem moramo paziti še, da ne mešamo nasprotnih parov … Če uporabljajo na Bled, grejo z Bleda. Če grejo v Ljubljano, pa grejo iz Ljubljane.”
Ustaljeni pari so:
Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.
Pravilno rabo predlogov narekuje že sama izgovorjava
Zakaj se pravzaprav znajdemo v zadregi pri uporabi predlogov, razlaga prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU:
“Ko govorimo, govorimo prosto, sproščeno. Ko pa moramo isto stvar zapisati, pa se malo ustavimo, preidemo na drug način sporočanja, v zapis, in v tisti vnemi, da bi zapisali pravilno, zapišemo nepravilno. Torej ne zapišemo tako, kot smo v resnici v tem primeru izgovorili.”
“Pred zvenečimi soglasniki imamo z in pred nezvenečimi imamo s. Imamo tisti izrek ta suhi škafec pušča, ki vključuje tiste soglasnike, pred katerimi se zapisuje in izgovarja s.”
Predlog s torej stoji pred besedami, ki se začnejo na p, t, k, s, f, h, c, č, š, v vseh drugih primerih stoji pred besedo predlog z.
Predlog h se uporablja samo pred besedami, ki se začenjajo na k in g. Kot pomagalo si lahko zapomnite: kg oziroma kilogram.
“Tukaj deluje razlikovalnost. Če hočemo poudariti smer – k hrani, k hladilniku – moramo nastavek dejansko izoblikovati s k-jem, da nakažemo, da je tukaj predlog, ki nakaže tudi smer. Torej smer našega gibanja.”
“Vedno se moramo pozanimati, kako domačini večinsko uporabljajo predloge s krajevnimi imeni. Torej ali grejo v ali na in potem moramo paziti še, da ne mešamo nasprotnih parov … Če uporabljajo na Bled, grejo z Bleda. Če grejo v Ljubljano, pa grejo iz Ljubljane.”
Ustaljeni pari so:
Tega ne morem narediti, tega ne maram narediti ali tega ne moram narediti? Glagol morati in moči nam grenita življenje, saj sta si precej podobna. Kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, v KiKs-u razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rubriko je pripravila Tadeja Bizilj, prebrala jo je Darja Pograjc.
On "sam" je odšel na sprehod. Še enkrat "več" je podal žogo. To sta primera, ki se ju bomo danes lotili v KiKs-u. Te »odvečne« besede, za katere se bo pravzaprav izkazalo, da to niso, so navadno zaimki ali pa nedoločni števniki. Več pa pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU.
Velikokrat slišimo dilemo pri izbiranju spola ali množine, glede na navezavo na predhodno besedo. V povezavi s to tematiko smo se obrnili na predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Profesor doktor Hotimir Tivadar pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi večinoma dopuščal tudi dvojnost.
"Vidiva se za pol ure." Ali pa: "Iz Anjo je odšel na sprehod." To sta primera napačne rabe predlogov, ki jih je med drugimi za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino izbrala Darja Pograjc. Potrkala je na vrata naše lektorske službe in poiskala odgovore na vprašanje, zakaj (sploh) se pojavijo tovrstni »kiksi« in izvedela, kako zelo pomemben je v omenjenih primerih kontekst.
Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih.
V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.
Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.
V tokratnem Kiksu nadaljujemo temo iz prejšnjega tedna. Takrat smo se pobliže spoznali z glagolskimi blizuizraznicami - tistimi besedami, ki so si tako podobne, da jih pogosto zamenjamo, npr. opravičiti in upravičiti, usvojiti in osvojiti. Sedaj pa so na vrsti pridevniške, in sicer para delaven in deloven ter družben in družaben. Čeprav nam blizuizraznice v vsakdanji rabi večkrat povzročajo preglavice, pa se z njimi lahko tudi poigramo. Kako, pove doc. dr. Tina Lengar Verovnik v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje družbena omrežja, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. Kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? Kiks je pripravil Bojan Leskovec.
"Sita sem ljudi, kateri nosijo masko tako, da imajo nos zunaj!" To je poved, na katero je na enem od družbenih omrežij naletela Darja Pograjc in prav to jo je spodbudilo k pripravi današnjega KiKs-a. Kratka informativna koristna slovenščina torej danes o oziralnih zaimkih ki in kateri.
Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.
Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman.
Prek elektronske pošte se nam je pred časom oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni »kiks«. Takole je zapisal: »Opažam, da se v zadnjemu obdobju na televiziji in v javnih nastopih pogosto pojavlja besedna zveza: tega ne rabite početi. Potem pa je dodal še, da gre morda za germanizem in da bi bilo to zanimivo preveriti. Se strinjamo in smo preverili! Oz. je to storila Darja Pograjc.
Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
"Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različna števila. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk.
Neveljaven email naslov