Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.
Pravilno rabo predlogov narekuje že sama izgovorjava
Zakaj se pravzaprav znajdemo v zadregi pri uporabi predlogov, razlaga prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU:
“Ko govorimo, govorimo prosto, sproščeno. Ko pa moramo isto stvar zapisati, pa se malo ustavimo, preidemo na drug način sporočanja, v zapis, in v tisti vnemi, da bi zapisali pravilno, zapišemo nepravilno. Torej ne zapišemo tako, kot smo v resnici v tem primeru izgovorili.”
“Pred zvenečimi soglasniki imamo z in pred nezvenečimi imamo s. Imamo tisti izrek ta suhi škafec pušča, ki vključuje tiste soglasnike, pred katerimi se zapisuje in izgovarja s.”
Predlog s torej stoji pred besedami, ki se začnejo na p, t, k, s, f, h, c, č, š, v vseh drugih primerih stoji pred besedo predlog z.
Predlog h se uporablja samo pred besedami, ki se začenjajo na k in g. Kot pomagalo si lahko zapomnite: kg oziroma kilogram.
“Tukaj deluje razlikovalnost. Če hočemo poudariti smer – k hrani, k hladilniku – moramo nastavek dejansko izoblikovati s k-jem, da nakažemo, da je tukaj predlog, ki nakaže tudi smer. Torej smer našega gibanja.”
“Vedno se moramo pozanimati, kako domačini večinsko uporabljajo predloge s krajevnimi imeni. Torej ali grejo v ali na in potem moramo paziti še, da ne mešamo nasprotnih parov … Če uporabljajo na Bled, grejo z Bleda. Če grejo v Ljubljano, pa grejo iz Ljubljane.”
Ustaljeni pari so:
Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.
Pravilno rabo predlogov narekuje že sama izgovorjava
Zakaj se pravzaprav znajdemo v zadregi pri uporabi predlogov, razlaga prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU:
“Ko govorimo, govorimo prosto, sproščeno. Ko pa moramo isto stvar zapisati, pa se malo ustavimo, preidemo na drug način sporočanja, v zapis, in v tisti vnemi, da bi zapisali pravilno, zapišemo nepravilno. Torej ne zapišemo tako, kot smo v resnici v tem primeru izgovorili.”
“Pred zvenečimi soglasniki imamo z in pred nezvenečimi imamo s. Imamo tisti izrek ta suhi škafec pušča, ki vključuje tiste soglasnike, pred katerimi se zapisuje in izgovarja s.”
Predlog s torej stoji pred besedami, ki se začnejo na p, t, k, s, f, h, c, č, š, v vseh drugih primerih stoji pred besedo predlog z.
Predlog h se uporablja samo pred besedami, ki se začenjajo na k in g. Kot pomagalo si lahko zapomnite: kg oziroma kilogram.
“Tukaj deluje razlikovalnost. Če hočemo poudariti smer – k hrani, k hladilniku – moramo nastavek dejansko izoblikovati s k-jem, da nakažemo, da je tukaj predlog, ki nakaže tudi smer. Torej smer našega gibanja.”
“Vedno se moramo pozanimati, kako domačini večinsko uporabljajo predloge s krajevnimi imeni. Torej ali grejo v ali na in potem moramo paziti še, da ne mešamo nasprotnih parov … Če uporabljajo na Bled, grejo z Bleda. Če grejo v Ljubljano, pa grejo iz Ljubljane.”
Ustaljeni pari so:
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov