V glavni vlogi oddaje Kiks bosta tokrat dve črtici. Obe uvrščamo med ločila. Ena je krajša in druga daljša. Prvo večinoma zapišemo stično, drugo pa nestično. Govorimo seveda o vezaju in pomišljaju. Njuno rabo – tako kot rabo vseh drugih ločil – predpisuje slovenski pravopis. Da se boste v dilemah, kdaj uporabiti katerega, lažje odločili, je Andreja Gradišar poklicala dr. Heleno Dobrovoljc, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Vezaj veže besede, s pomišljajem ponazorimo premislek, predah

Vezaj in pomišljaj sta ločili. Črtici, ki se razlikujeta glede na dolžino. “Vezaj (-) je krajša črtica in pogosto nadomešča besedo ‘in’. Pomišljaj (–) uporabimo med besedami, kadar naredimo premislek, predah,” pojasnjuje dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Vezaj, ki veže besede, uporabljamo v:

• prirednih zloženkah (socialno-ekonomski dejavniki ali slovensko-avstrijska meja),
• podrednih zloženkah (10-letnica, 50-letnik),
• v dvojnih imenih (zemljepisnih, npr. Šmarje – Sap*, med dvoj­nimi priimki, npr. Zofka Kveder – Jelovšek*, pred vzdevki, npr. Janez Hočevar – Rifle*, in od rodilnika naprej v ime­nih, ki so v imenovalniku pisana stično, npr. Rimski–Korsakov*, Rimskega – Korsakova*),
• med simbolom ali kratico ter končnico oziroma obrazilom (KPK-ja, RTV-ja),
• namesto dela tvorjenke (do- in podiplomski študij).

Vezaj po večini pišemo stično.

Nasprotno pomišljaj po večini pišemo nestično.

“Z njim izrazimo preskok v drugo realnost, misel, premolk, označimo vrivek, sklep, pojasnilo. S pomišljajem tudi poudarimo nasprotje, sklep, razložimo kratice.”

Izjemoma pomišljaj pišemo stično. To naredimo, ko ga uporabimo namesto predlogov “od do” (v letih 2005–2015), z njim izrazimo razdaljo med dvema zemljepisnima točkama (hidrosistem Donava–Tisa) in zapišemo minus pred temperaturo (–5 ºC). 

*Spletna stran v določenih primerih tehnično ne omogoča, da bi uporabili vezaj, kakor bi bilo pravilno.