Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Branje številk je izziv, saj se pri zgodnjem učenju maternega jezika temu ne posvečamo. Tudi v višjih razredih se bolj zapletenih števil lotevamo pri matematiki, ne pa tudi v pravorečju. Glavna težava je, da tovrstna števila večinoma vidimo zapisana s številskimi znaki in simboli, beremo pa jih naknadno, pojasnjuje Darja Tasič, slovenistka in lektorica.
Kako pravilno izgovarjamo decimalna števila in merske enote, ki stojijo zraven?
Branje številk je izziv, saj se pri zgodnjem učenju maternega jezika temu ne posvečamo. Tudi v višjih razredih se bolj zapletenih števil lotevamo pri matematiki, ne pa tudi v pravorečju. Glavna težava je, da tovrstna števila večinoma vidimo zapisana s številskimi znaki in simboli, beremo pa jih naknadno, pojasnjuje Darja Tasič, slovenistka in lektorica.
“Števke so ženskega spola in zato štejemo tako tudi cela števila: ena cela, dve celi, tri cele, štiri cele, pet celih. Merska enota ob tem mora biti v rodilniku ednine. Ko imamo pred seboj zapis decimalnega števila s števkami in simbolom, na primer 1,2 km, preberemo to kot: ena cela dve (desetinki) kilometra."
Tudi branja zneskov se lahko lotimo na omenjeni način. Če imamo, na primer, 3,20 evra, lahko rečemo tri cele dvajset (stotink) evra, v praksi pa po navadi to povemo kot tri evre in dvajset centov ali na kratko tri evre dvajset.
Prav tako lahko polovice beremo kot normalna decimalna števila. Na primer: danes je prekolesaril 3,5 kilometra, kar povemo kot tri cele pet kilometra. Ali pa to razvežemo v tri kilometre in petsto metrov ali tri kilometre in pol, narobe pa je, če rečemo “tri in pol kilometra”, ker beseda pol vedno sledi števki in samostalniku, ki ga štejemo.
Branje številk je izziv, saj se pri zgodnjem učenju maternega jezika temu ne posvečamo. Tudi v višjih razredih se bolj zapletenih števil lotevamo pri matematiki, ne pa tudi v pravorečju. Glavna težava je, da tovrstna števila večinoma vidimo zapisana s številskimi znaki in simboli, beremo pa jih naknadno, pojasnjuje Darja Tasič, slovenistka in lektorica.
Kako pravilno izgovarjamo decimalna števila in merske enote, ki stojijo zraven?
Branje številk je izziv, saj se pri zgodnjem učenju maternega jezika temu ne posvečamo. Tudi v višjih razredih se bolj zapletenih števil lotevamo pri matematiki, ne pa tudi v pravorečju. Glavna težava je, da tovrstna števila večinoma vidimo zapisana s številskimi znaki in simboli, beremo pa jih naknadno, pojasnjuje Darja Tasič, slovenistka in lektorica.
“Števke so ženskega spola in zato štejemo tako tudi cela števila: ena cela, dve celi, tri cele, štiri cele, pet celih. Merska enota ob tem mora biti v rodilniku ednine. Ko imamo pred seboj zapis decimalnega števila s števkami in simbolom, na primer 1,2 km, preberemo to kot: ena cela dve (desetinki) kilometra."
Tudi branja zneskov se lahko lotimo na omenjeni način. Če imamo, na primer, 3,20 evra, lahko rečemo tri cele dvajset (stotink) evra, v praksi pa po navadi to povemo kot tri evre in dvajset centov ali na kratko tri evre dvajset.
Prav tako lahko polovice beremo kot normalna decimalna števila. Na primer: danes je prekolesaril 3,5 kilometra, kar povemo kot tri cele pet kilometra. Ali pa to razvežemo v tri kilometre in petsto metrov ali tri kilometre in pol, narobe pa je, če rečemo “tri in pol kilometra”, ker beseda pol vedno sledi števki in samostalniku, ki ga štejemo.
Neveljaven email naslov