Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Najprej si izberemo pot, ki ustreza našim psihičnim in fizičnim sposobnostim. Pozanimamo se o dolžini in zahtevnosti planinske poti ter preverimo podatke o vremenu in odprtosti planinskih koč.
Najbolj verodostojne informacije so dostopne na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Pri forumih smo pazljivi, saj ljudje tam navajajo predvsem osebne vtise in lastne izkušnje.
Najlažje je, če pokličemo oskrbnike planinskih koč, ki so najbolje seznanjeni s stanjem na poti. V trenutnih razmerah pa se pravočasno pozanimamo tudi o prostih ležiščih, ki jih predhodno rezerviramo.
V gore vedno hodimo z družbo, poudarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija:
“Iskreno, najraje grem sam v gore, ampak se zavedam tveganja. Nekdo, ki pa nima izkušenj, naj nikakor ne hodi sam. Če pa že gre, naj predhodno komu sporoči, kam bo šel. Napiše naj listek in ga pusti na vidnem mestu v avtomobilu. Če se mu kaj zgodi, ga bomo tako hitreje našli. Ne se zanašati samo na mobilni signal.”
Če pa si želimo na turo, za katero nimamo dovolj izkušenj ali je za naše trenutne zmožnosti prezahtevna, se nanjo odpravimo z vodnikom Planinske zveze Slovenija. Za plezanje ali alpinistične poti pa je pravi naslov Združenje gorskih vodnikov Slovenije.
Pozorni moramo biti tudi na morebitne nevarnosti, ki se nam lahko pripetijo. V poletnem času je to še posebej vročina, zato se v gore odpravimo zgodaj zjutraj, med 4. in 5. uro. Tudi vročinske nevihte s spremljanjem strel nas lahko presenetijo – pred njimi smo varni samo v planinski koči. Statistično najpogostejša nevarnost pa je zdrs. Temu se lahko izognemo z izbiro primernega cilja, fizično in psihično pripravljenostjo ter s kvalitetno obutvijo.
»Tudi če smo pot predvidevali in se nanjo temeljito pripravili, se nam lahko zgodi, da je ne bomo zmogli. Najtežje se je tik pod vrhom obrniti, ampak v nekaj metrih se situacija lahko popolnoma spremeni. Če ni več varno nadaljevati, se obrnimo. Gore so tukaj že tisočletja in bodo še za nami. Zakaj bi silili vanje v nevihtah, če lahko počakamo na jutri?«
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Najprej si izberemo pot, ki ustreza našim psihičnim in fizičnim sposobnostim. Pozanimamo se o dolžini in zahtevnosti planinske poti ter preverimo podatke o vremenu in odprtosti planinskih koč.
Najbolj verodostojne informacije so dostopne na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Pri forumih smo pazljivi, saj ljudje tam navajajo predvsem osebne vtise in lastne izkušnje.
Najlažje je, če pokličemo oskrbnike planinskih koč, ki so najbolje seznanjeni s stanjem na poti. V trenutnih razmerah pa se pravočasno pozanimamo tudi o prostih ležiščih, ki jih predhodno rezerviramo.
V gore vedno hodimo z družbo, poudarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija:
“Iskreno, najraje grem sam v gore, ampak se zavedam tveganja. Nekdo, ki pa nima izkušenj, naj nikakor ne hodi sam. Če pa že gre, naj predhodno komu sporoči, kam bo šel. Napiše naj listek in ga pusti na vidnem mestu v avtomobilu. Če se mu kaj zgodi, ga bomo tako hitreje našli. Ne se zanašati samo na mobilni signal.”
Če pa si želimo na turo, za katero nimamo dovolj izkušenj ali je za naše trenutne zmožnosti prezahtevna, se nanjo odpravimo z vodnikom Planinske zveze Slovenija. Za plezanje ali alpinistične poti pa je pravi naslov Združenje gorskih vodnikov Slovenije.
Pozorni moramo biti tudi na morebitne nevarnosti, ki se nam lahko pripetijo. V poletnem času je to še posebej vročina, zato se v gore odpravimo zgodaj zjutraj, med 4. in 5. uro. Tudi vročinske nevihte s spremljanjem strel nas lahko presenetijo – pred njimi smo varni samo v planinski koči. Statistično najpogostejša nevarnost pa je zdrs. Temu se lahko izognemo z izbiro primernega cilja, fizično in psihično pripravljenostjo ter s kvalitetno obutvijo.
»Tudi če smo pot predvidevali in se nanjo temeljito pripravili, se nam lahko zgodi, da je ne bomo zmogli. Najtežje se je tik pod vrhom obrniti, ampak v nekaj metrih se situacija lahko popolnoma spremeni. Če ni več varno nadaljevati, se obrnimo. Gore so tukaj že tisočletja in bodo še za nami. Zakaj bi silili vanje v nevihtah, če lahko počakamo na jutri?«
Frazemi so besedne zveze, za katere je značilno, da so sestavljene vsaj iz dveh besed, pomena frazema ne moremo razbrati iz posameznih besed, in tretja značilnost gre za stalne zveze besed, ki so zapisane v slovar frazemov in jih zato ne moremo spreminjati. Kako je s prevzemanjem frazemov iz drugih jezikov, kdaj se nek frazem ustali v jeziku, kaj pomeni soobstajanje frazemov in iz katerih jezikov je slovenščina najpogosteje prevzemala frazeme, nekoč in danes?
Se spomnite tiste slovenske narodne o dekletu, ki je šlo po vodo? Pa se spomnite tudi, da se v nadaljevanju besedila pesmi pojavi »kiks«? Sledi namreč: »Vodo je zajemala, je ribico ujela«. O neujemanju slovničnega in biološkega spola danes v KiKsu z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman.
V tokratnem KiKsu se preselimo v osnovnošolske klopi, napisali bomo spis. Takšno je, recimo, v grobem navodilo za pisanje šolskega spisa v 7. razredu: Ustvari svojo basen. Pri pisanju svoje zgodbe uporabi enega izmed pregovorov: »Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi«, »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« ali »Kdor prej pride, prej melje«. V uvodu označi glavne književne osebe ter opiši kraj in čas dogajanja basni. Jedro naj bo smiselno in pomensko zaokroženo. V zaključku zapiši moralni nauk basni in ga pojasni. Bi pisanje takšnega spisa za vas predstavljalo težavo? Kakšen izziv so osnovnošolski spisi za učence na eni in učitelje, ki jih ocenjujejo, na drugi strani? Sogovornica: učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Vič Nuša Drinovec Sever.
Listje, kostanj, dež, oranžna, rumena, buče, šal - to so moje asociacije na jesen. Na kaj pa pomislite vi, ko razmišljate o jeseni? Bi se morda med vašimi asociacijami našla tudi kakšna od zgoraj naštetih? Vendar - kaj sploh so asociacije in v čem se med seboj razlikujejo? Jih ima tudi umetna inteligenca? V tokratnem Kiksu si bomo postavili kar veliko vprašanj, odgovore nanje pa smo poiskali pri dr. Špeli Vintar, profesorici na Oddelku za Prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z jezikoslovnimi tehnologijami, trenutno pa vodi tudi projekt Mali svet besed, v katerem raziskuje kolokacije. Pri projektu lahko sodelujete tudi vi, in sicer preko spletne strani: https://smallworldofwords.org/sl/project
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.
Tokratni KiKs posvečamo umetni inteligenci, za katero lahko z gotovostjo rečemo, da ima vse večji vpliv na naše vsakdanje življenje. Eno od področij, kjer so v zadnjih nekaj letih prav orodja umetne inteligence naredila največji preboj, je prevajalstvo. A čeprav so tako-imenovani strojni prevajalniki, ko govorimo o hitrosti in zmožnosti obdelave podatkov, izjemni, pa kljub temu - vsaj za zdaj - ne morejo nadomestiti sposobnosti razumevanja in strokovnega znanja človeških prevajalcev.
Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.
“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.
“Kava za po peš” ali “kava za na pot”? Kako pravilno prevedemo angleški izraz “coffee-to-go” oziroma kako pravilno rečemo tisti kavi, ki jo naročimo v kavarni, popijemo pa na poti do vsakodnevnih opravkov? Odgovore na ta vprašanja iščemo v ponovljenem Kiksu, in sicer pri dr. Urški Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Kakšen je pravilen zapis, kadar smo omejeni s številom znakov in želimo poudariti tako moško kot žensko obliko samostalnikov? Je pravilneje “prijatelj-ica”, “prijatelj(ica)”, “prijatelj(-ica)”, “prijatelj/ica”, “prijatelj/-ica” ali prijatelj_ica? Je v vsakem besedilu primerna vsaka izmed oblik? Na naša vprašanja je v tokratnem Kiksu odgovarjal Marko Janša, lektor in urednik.
V naši sobotni rubriki Kiks smo se že večkrat ukvarjali z veliko začetnico in različnimi primeri, pri katerih nismo vedno popolnoma prepričani ali izbrali malo ali veliko začetnico. Tokrat bomo izvedeli, kako je z začetnico pri regijah – kakšna so pravila pri zapisovanje statističnih in geografskih regij, kako je pri kohezijskih regijah, kaj se je oblikovalo skozi rabo gasilskih regij – o tem v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Današnji KiKs bi lahko naslovili "Nedoločnik in namenilnik 2.0.", saj smo namreč o razlikovanju nedoločnika in namenilnika v KiKs-u že govorili. Znanje lahko osvežite, če oddajo izpred štirih let poiščete na naši spletni strani ali med podkasti. Danes torej sledi nadaljevanje, v katerem se bomo namenilnik od nedoločnika naučili razlikovati še oz. tudi glede na to, ali izražata namen oz. željo ali pa vsebino. KiKs je pripravila Darja Pograjc.
Prejšnji teden smo v oddaji KiKs – najdete jo tudi med podkasti in na naši spletni strani – govorili o predlogu 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Danes pa se odpravimo na jezikovni del mature iz slovenščine. Kaj mislite, kakšne naloge so navadno z vidika maturantov najbolj problematične? Sogovornica: Patricija Berglez, bodoča psihologinja, po srcu pedagoginja, sicer tudi profesorica, inštruktorica slovenskega jezika in izvajalka maturitetnih delavnic v Učnem centru Horizont v Ljubljani.
Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.
V vsakem jeziku so se za določene glasove uveljavili določeni zapisi, ki so drugim jezikom tuji. V slovenščini, na primer, ne poznamo črk ö, ü, ä ali å, ñ in ł, jih pa pogosto najdemo pri imenih tujih imen. Kako jih zapišemo v slovenščini in kako izgovorimo? Kako se pravilno izgovori Malmö? Kaj pa Göthe in Wałęsa? V tokratni oddaji gostimo Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija.
Je sosedina hčerka, ki je magistrirala, zdaj magistrica ali magistra? Sodelavec, ki je doktoriral, doktorant ali doktorand? Morda celo poznate koga, ki je dvojni ali trojni doktor? Akademskih nazivov sta se za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino lotili Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.
»Kar se tiče organizacije tekme, je še vse odprto. Kar zadeva varnost, tudi. V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti.« Vas je v teh treh stavkih morda kaj zmotilo? Uporabili smo namreč mašila, ki so v pogovornem jeziku pogosta: se tiče, zadeva in v zvezi z. Kako jih, predvsem v besedilih, smiselno preoblikovati, da bo naše sporočilo bolj zgoščeno in jasno? Sogovornik: Marko Janša, urednik, lektor in predavatelj.
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.
V naši jezikovni rubriki KiKs se vselej trudimo, da smo karseda aktualni - prejšnjo soboto smo tako ob premiku urinih kazalcev na poletni čas pregledali nekaj pravil, ki veljajo pri zapisovanju ure oziroma časa. Današnji KiKs pa je navdihnil napis v eni od prodajaln z živili, kjer je ob odprodaji velikonočnih artiklov pisalo "velikonočna jajčka", pri čemer je bilo mišljeno zgolj eno velikonočno jajce. Primerov, ko samostalniki srednjega spola prehajajo bodisi v moški bodisi v ženski spol, je v različnih slovenskih narečjih še precej.
Neveljaven email naslov