Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V rubriki KiKs se poslavljamo od avgustovskih hribov in vračamo k jeziku, natančneje k sklanjanju števnikov. Če ste se danes vseeno odpravili planinarit, pa za vas vprašanje: ste na PETEM ali PETEMU kilometru svoje poti? To je ena izmed tipičnih napak, ki jih delamo pri sklanjanju številk – zamenjujemo končnice dajalnika in mestnika. Kako bi to povedali pravilno in kje se nam še zatika, je Darji Pograjci in Katji Krajnc pojasnila lektorica Darja Tasič.
V katerih primerih se nam največkrat zalomi pri sklanjanju števnikov?
Ker se zadnje čase predvsem v zvezi z virusom Covid-19 vse vrti okoli številk, se jih tokrat lotevamo tudi jezikovno. Rečemo: pri oseminsedemdeset opravljenih testih ali pri oseminsedemdesetih opravljenih testih? Pravilna je slednja izbira, saj so števniki pridevniške besede, zato jih sklanjamo skupaj s samostalniki. Tako kot pridevnike: družili smo se z dobrimi prijatelji, če pa pridevnik nadomestimo s števnikom, bo ta prav tako v ustreznem sklonu: s tremi prijatelji.
S samim pregibanjem števnikov ni prav velikih težav. Težave so podobne kot pri drugih pridevnikih. Velikokrat gre za neupoštevanje dvojine: dvem dnevom dežja sledi sonce. Pravilno bi bilo dvema dnevoma dežja sledi sonce. Ali pred dvemi leti – ustrezno je pred dvema letoma, pojasnjuje lektorica Darja Tasič.
Pri sklonih pa se velikokrat zmotimo pri končnicah dajalnika in mestnika.
Bliža se oseminštiridesetem kilometru, namesto oseminštiridesetemu kilometru in na oseminštiridesetemu kilometru je imel težave, namesto na oseminštiridesetem kilometru. To sta značilni napaki za vso pridevniško sklanjatev.
Sklanjamo torej števnik skupaj z jedrom, pri čemer si lahko pomagamo s števnikom 5, ker je vzorec za vsa takšna sklanjanja. Ker rečemo: okužbo so potrdili v petih primerih, je potem tudi v enaindvajsetih primerih.
Če pa se števnik nahaja za besedo, ki jo označuje, se števnik ohrani v imenovalniški obliki. Po njem se namreč vprašamo z vprašalnico koliko, ki je značilna za prislov. Prislovov pa ne sklanjamo.
Do tega sklepa je Darjo Tasič pripeljalo poglobljeno preučevanje sklanjanja števnikov v takšnih primerih, saj v priročnikih ni podanih praktičnih nasvetov, kako se jih lotiti.
Če se vprašamo koliko, bomo rekli: snežilo bo do nadmorske višine med petsto in šeststo metrov. Velikokrat zasledimo tudi obvestilo o burji na Primorskem za vozila lažja od 7 ton, kar marsikdo prebere kot vozila, lažja od sedmih ton. Ampak vprašamo se z vprašalnico koliko, zato rečemo vozila, lažja od sedem ton.
V rubriki KiKs se poslavljamo od avgustovskih hribov in vračamo k jeziku, natančneje k sklanjanju števnikov. Če ste se danes vseeno odpravili planinarit, pa za vas vprašanje: ste na PETEM ali PETEMU kilometru svoje poti? To je ena izmed tipičnih napak, ki jih delamo pri sklanjanju številk – zamenjujemo končnice dajalnika in mestnika. Kako bi to povedali pravilno in kje se nam še zatika, je Darji Pograjci in Katji Krajnc pojasnila lektorica Darja Tasič.
V katerih primerih se nam največkrat zalomi pri sklanjanju števnikov?
Ker se zadnje čase predvsem v zvezi z virusom Covid-19 vse vrti okoli številk, se jih tokrat lotevamo tudi jezikovno. Rečemo: pri oseminsedemdeset opravljenih testih ali pri oseminsedemdesetih opravljenih testih? Pravilna je slednja izbira, saj so števniki pridevniške besede, zato jih sklanjamo skupaj s samostalniki. Tako kot pridevnike: družili smo se z dobrimi prijatelji, če pa pridevnik nadomestimo s števnikom, bo ta prav tako v ustreznem sklonu: s tremi prijatelji.
S samim pregibanjem števnikov ni prav velikih težav. Težave so podobne kot pri drugih pridevnikih. Velikokrat gre za neupoštevanje dvojine: dvem dnevom dežja sledi sonce. Pravilno bi bilo dvema dnevoma dežja sledi sonce. Ali pred dvemi leti – ustrezno je pred dvema letoma, pojasnjuje lektorica Darja Tasič.
Pri sklonih pa se velikokrat zmotimo pri končnicah dajalnika in mestnika.
Bliža se oseminštiridesetem kilometru, namesto oseminštiridesetemu kilometru in na oseminštiridesetemu kilometru je imel težave, namesto na oseminštiridesetem kilometru. To sta značilni napaki za vso pridevniško sklanjatev.
Sklanjamo torej števnik skupaj z jedrom, pri čemer si lahko pomagamo s števnikom 5, ker je vzorec za vsa takšna sklanjanja. Ker rečemo: okužbo so potrdili v petih primerih, je potem tudi v enaindvajsetih primerih.
Če pa se števnik nahaja za besedo, ki jo označuje, se števnik ohrani v imenovalniški obliki. Po njem se namreč vprašamo z vprašalnico koliko, ki je značilna za prislov. Prislovov pa ne sklanjamo.
Do tega sklepa je Darjo Tasič pripeljalo poglobljeno preučevanje sklanjanja števnikov v takšnih primerih, saj v priročnikih ni podanih praktičnih nasvetov, kako se jih lotiti.
Če se vprašamo koliko, bomo rekli: snežilo bo do nadmorske višine med petsto in šeststo metrov. Velikokrat zasledimo tudi obvestilo o burji na Primorskem za vozila lažja od 7 ton, kar marsikdo prebere kot vozila, lažja od sedmih ton. Ampak vprašamo se z vprašalnico koliko, zato rečemo vozila, lažja od sedem ton.
September prinaša svežo sezono Kratke informativne koristne slovenščine! S prvo epizodo KiKs-a se sicer še malo zadržimo pri poletju in se lotimo prav tako precej svežih prevzetih besed in besednih družin. Ste recimo poskušali iz besede sup tvoriti samostalnik, ki poimenuje žensko, ki supa? Kako bi recimo iz besede skiro tvorili glagol? Darja Pograjc je pripravila KiKs!
Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj.
Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?
Irena Potočar Papež je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.
Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda kdaj zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to malo pozornejši.
Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v KiKs-u razloži kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".
Kupila si je kolo, na katerega je pričvrstila košarico. To je okno, skozi katerega je zrla. Jezero, v katerega so odvrgli smeti, je v sosednji vasi. Če se vam zdijo te povedi pravilne, potem prisluhnite današnji Kratki informativni koristni slovenščini. V vsaki od omenjenih povedi se namreč skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka »kateri«. Darja Pograjc pove več.
Zadnjo aprilsko Kratko informativno koristno slovenščino (KiKs) namenjamo zapisovanju barv in barvnih odtenkov.
Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oz. če citiramo našega današnjega sogovornika: »Prekrivanka je kot duhovita priložnostna beseda, od življenja pa je odvisno ali bo živela ali zamrla.« Lahko pa na primer živijo tudi zgolj v določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Darja Pograjc je preverila, kaj so to prekrivanke in kako jih tvorimo. KiKs!
Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.
Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V Kratki informativni koristni slovenščini danes o priredno sestavljenem osebku. Se sliši preveč strokovno? Takoj pojasnimo. To pomeni, da osebek sestavljata vsaj dve polnopomenski besedi. Na primer: begunci in begunke, radio in televizija, kava in čaj. Dilema, s katero se bomo ukvarjali tokrat, pa je, kako oblikovati povedek, če je v osebku več besed. Darja Pograjc je pripravila KiKs.
O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.
Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom". Sogovornik: znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina.
Kadar govorimo ali pišemo besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim ali trpnim. Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? Kiks je pripravila Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov