Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik. Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. »Trubarjev KiKs« je pripravila Katja Kranjc.
Pozorno lektorjevo oko bi v prvih dveh slovenskih knjigah Abecedniku in Katekizmu opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes.
470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi dve slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik.
"Katekizem je seveda prva knjiga v slovenščini. S tem, ko je to postala prva knjiga, se je do neke mere jezik kodificiral. To pomeni, da se postavljajo pravila. V katekizmu se pravila ne postavljajo eksplicitno, ampak implicitno – ko to bereš, vidiš, kako bi bilo dobro pisati v slovenščini. Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje," razlaga dr. Aleksander Bjelčevič, predavatelj starejše slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. Ko je dr. Kozma Ahačič, strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, skupaj s sodelavci Trubarjevi knjigi leta 2008 prestavil v sodobno slovenščino, je opazil sledeče:
"Tako Trubar kot Dalmatin sta polna napak, kot so dve mize, ampak uporabljata tudi dve mizi, skratka, to je samo dokaz, da je v določenih sklonih dvojina že od nekdaj v slovenščini šibka. Zagotovo bi ga lektorirali pri t. i. zanikanem rodilniku: podobno, kot se motimo še danes in rečemo ne vidim mizo, se je tudi Trubar »motil« in večkrat kljub zanikanju uporabljal tožilnik, seveda pa je uporabljal tudi rodilnik ne vidim mize. To so takšne napake, ki se v govorjenem jeziku pojavljajo še danes in so posledica tega, da v vsakdanjem neknjižnem pogovornem jeziku takšne oblike funkcionirajo popolnoma naravno."
Katekizem in Abecednik pa sogovorca še danes močno priporočata v branje: »Ker nas poučita, kako se jezik spreminja skozi stoletja in kako hkrati mnogi jezikovni problemi ostajajo popolnoma enaki,« pravi dr. Kozma Ahačič.
470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik. Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. »Trubarjev KiKs« je pripravila Katja Kranjc.
Pozorno lektorjevo oko bi v prvih dveh slovenskih knjigah Abecedniku in Katekizmu opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes.
470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi dve slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik.
"Katekizem je seveda prva knjiga v slovenščini. S tem, ko je to postala prva knjiga, se je do neke mere jezik kodificiral. To pomeni, da se postavljajo pravila. V katekizmu se pravila ne postavljajo eksplicitno, ampak implicitno – ko to bereš, vidiš, kako bi bilo dobro pisati v slovenščini. Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje," razlaga dr. Aleksander Bjelčevič, predavatelj starejše slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. Ko je dr. Kozma Ahačič, strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, skupaj s sodelavci Trubarjevi knjigi leta 2008 prestavil v sodobno slovenščino, je opazil sledeče:
"Tako Trubar kot Dalmatin sta polna napak, kot so dve mize, ampak uporabljata tudi dve mizi, skratka, to je samo dokaz, da je v določenih sklonih dvojina že od nekdaj v slovenščini šibka. Zagotovo bi ga lektorirali pri t. i. zanikanem rodilniku: podobno, kot se motimo še danes in rečemo ne vidim mizo, se je tudi Trubar »motil« in večkrat kljub zanikanju uporabljal tožilnik, seveda pa je uporabljal tudi rodilnik ne vidim mize. To so takšne napake, ki se v govorjenem jeziku pojavljajo še danes in so posledica tega, da v vsakdanjem neknjižnem pogovornem jeziku takšne oblike funkcionirajo popolnoma naravno."
Katekizem in Abecednik pa sogovorca še danes močno priporočata v branje: »Ker nas poučita, kako se jezik spreminja skozi stoletja in kako hkrati mnogi jezikovni problemi ostajajo popolnoma enaki,« pravi dr. Kozma Ahačič.
Frazemi so besedne zveze, za katere je značilno, da so sestavljene vsaj iz dveh besed, pomena frazema ne moremo razbrati iz posameznih besed, in tretja značilnost gre za stalne zveze besed, ki so zapisane v slovar frazemov in jih zato ne moremo spreminjati. Kako je s prevzemanjem frazemov iz drugih jezikov, kdaj se nek frazem ustali v jeziku, kaj pomeni soobstajanje frazemov in iz katerih jezikov je slovenščina najpogosteje prevzemala frazeme, nekoč in danes?
Se spomnite tiste slovenske narodne o dekletu, ki je šlo po vodo? Pa se spomnite tudi, da se v nadaljevanju besedila pesmi pojavi »kiks«? Sledi namreč: »Vodo je zajemala, je ribico ujela«. O neujemanju slovničnega in biološkega spola danes v KiKsu z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman.
V tokratnem KiKsu se preselimo v osnovnošolske klopi, napisali bomo spis. Takšno je, recimo, v grobem navodilo za pisanje šolskega spisa v 7. razredu: Ustvari svojo basen. Pri pisanju svoje zgodbe uporabi enega izmed pregovorov: »Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi«, »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« ali »Kdor prej pride, prej melje«. V uvodu označi glavne književne osebe ter opiši kraj in čas dogajanja basni. Jedro naj bo smiselno in pomensko zaokroženo. V zaključku zapiši moralni nauk basni in ga pojasni. Bi pisanje takšnega spisa za vas predstavljalo težavo? Kakšen izziv so osnovnošolski spisi za učence na eni in učitelje, ki jih ocenjujejo, na drugi strani? Sogovornica: učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Vič Nuša Drinovec Sever.
Listje, kostanj, dež, oranžna, rumena, buče, šal - to so moje asociacije na jesen. Na kaj pa pomislite vi, ko razmišljate o jeseni? Bi se morda med vašimi asociacijami našla tudi kakšna od zgoraj naštetih? Vendar - kaj sploh so asociacije in v čem se med seboj razlikujejo? Jih ima tudi umetna inteligenca? V tokratnem Kiksu si bomo postavili kar veliko vprašanj, odgovore nanje pa smo poiskali pri dr. Špeli Vintar, profesorici na Oddelku za Prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z jezikoslovnimi tehnologijami, trenutno pa vodi tudi projekt Mali svet besed, v katerem raziskuje kolokacije. Pri projektu lahko sodelujete tudi vi, in sicer preko spletne strani: https://smallworldofwords.org/sl/project
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.
Tokratni KiKs posvečamo umetni inteligenci, za katero lahko z gotovostjo rečemo, da ima vse večji vpliv na naše vsakdanje življenje. Eno od področij, kjer so v zadnjih nekaj letih prav orodja umetne inteligence naredila največji preboj, je prevajalstvo. A čeprav so tako-imenovani strojni prevajalniki, ko govorimo o hitrosti in zmožnosti obdelave podatkov, izjemni, pa kljub temu - vsaj za zdaj - ne morejo nadomestiti sposobnosti razumevanja in strokovnega znanja človeških prevajalcev.
Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.
“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.
“Kava za po peš” ali “kava za na pot”? Kako pravilno prevedemo angleški izraz “coffee-to-go” oziroma kako pravilno rečemo tisti kavi, ki jo naročimo v kavarni, popijemo pa na poti do vsakodnevnih opravkov? Odgovore na ta vprašanja iščemo v ponovljenem Kiksu, in sicer pri dr. Urški Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Kakšen je pravilen zapis, kadar smo omejeni s številom znakov in želimo poudariti tako moško kot žensko obliko samostalnikov? Je pravilneje “prijatelj-ica”, “prijatelj(ica)”, “prijatelj(-ica)”, “prijatelj/ica”, “prijatelj/-ica” ali prijatelj_ica? Je v vsakem besedilu primerna vsaka izmed oblik? Na naša vprašanja je v tokratnem Kiksu odgovarjal Marko Janša, lektor in urednik.
V naši sobotni rubriki Kiks smo se že večkrat ukvarjali z veliko začetnico in različnimi primeri, pri katerih nismo vedno popolnoma prepričani ali izbrali malo ali veliko začetnico. Tokrat bomo izvedeli, kako je z začetnico pri regijah – kakšna so pravila pri zapisovanje statističnih in geografskih regij, kako je pri kohezijskih regijah, kaj se je oblikovalo skozi rabo gasilskih regij – o tem v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Današnji KiKs bi lahko naslovili "Nedoločnik in namenilnik 2.0.", saj smo namreč o razlikovanju nedoločnika in namenilnika v KiKs-u že govorili. Znanje lahko osvežite, če oddajo izpred štirih let poiščete na naši spletni strani ali med podkasti. Danes torej sledi nadaljevanje, v katerem se bomo namenilnik od nedoločnika naučili razlikovati še oz. tudi glede na to, ali izražata namen oz. željo ali pa vsebino. KiKs je pripravila Darja Pograjc.
Prejšnji teden smo v oddaji KiKs – najdete jo tudi med podkasti in na naši spletni strani – govorili o predlogu 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Danes pa se odpravimo na jezikovni del mature iz slovenščine. Kaj mislite, kakšne naloge so navadno z vidika maturantov najbolj problematične? Sogovornica: Patricija Berglez, bodoča psihologinja, po srcu pedagoginja, sicer tudi profesorica, inštruktorica slovenskega jezika in izvajalka maturitetnih delavnic v Učnem centru Horizont v Ljubljani.
Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.
V vsakem jeziku so se za določene glasove uveljavili določeni zapisi, ki so drugim jezikom tuji. V slovenščini, na primer, ne poznamo črk ö, ü, ä ali å, ñ in ł, jih pa pogosto najdemo pri imenih tujih imen. Kako jih zapišemo v slovenščini in kako izgovorimo? Kako se pravilno izgovori Malmö? Kaj pa Göthe in Wałęsa? V tokratni oddaji gostimo Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija.
Je sosedina hčerka, ki je magistrirala, zdaj magistrica ali magistra? Sodelavec, ki je doktoriral, doktorant ali doktorand? Morda celo poznate koga, ki je dvojni ali trojni doktor? Akademskih nazivov sta se za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino lotili Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.
»Kar se tiče organizacije tekme, je še vse odprto. Kar zadeva varnost, tudi. V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti.« Vas je v teh treh stavkih morda kaj zmotilo? Uporabili smo namreč mašila, ki so v pogovornem jeziku pogosta: se tiče, zadeva in v zvezi z. Kako jih, predvsem v besedilih, smiselno preoblikovati, da bo naše sporočilo bolj zgoščeno in jasno? Sogovornik: Marko Janša, urednik, lektor in predavatelj.
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.
V naši jezikovni rubriki KiKs se vselej trudimo, da smo karseda aktualni - prejšnjo soboto smo tako ob premiku urinih kazalcev na poletni čas pregledali nekaj pravil, ki veljajo pri zapisovanju ure oziroma časa. Današnji KiKs pa je navdihnil napis v eni od prodajaln z živili, kjer je ob odprodaji velikonočnih artiklov pisalo "velikonočna jajčka", pri čemer je bilo mišljeno zgolj eno velikonočno jajce. Primerov, ko samostalniki srednjega spola prehajajo bodisi v moški bodisi v ženski spol, je v različnih slovenskih narečjih še precej.
Neveljaven email naslov