Dilema pri spreganju glagola biti v prihodnjiku ni nova, z njo so se ukvarjali že v šestdesetih letih

Bodo ali bojo?

"Razlika je povezana s stopnjo zbornosti," pove Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija.

"Že v šestdesetih letih so bile ne ravno polemike o tem, ampak spraševanje, ker je takrat pač izšel pravopis, ki je bojo in bodo (in še kaj podobnega) očitno navajal kot precej enakovredni obliki. Seveda so se oglasili nekateri jezikoslovci in povedali, da si ne more privoščiti izenačevanja med obliko, ki je knjižno zborna, in obliko, ki takrat še ni bila niti knjižno pogovorna, ampak bolj ali manj ‒ narečna."

Bojo je torej pogovorna oblika, bodo pa zborna in nikakor zastarela.

Pride(s)te, ima(s)te, da(s)te

Tudi izpuščanje črke s je napaka, ki izvira iz narečij. Zato včasih slišimo bote in bota namesto pravilnih boste in bosta.

"Bote je skrajšano od boste. Najbrž gre za težnjo jezika k skrajševanju in poenostavljanju."

Poznamo pa tudi obrnjeni proces, in sicer dodajanje črke s. Na primer imaste namesto imate.

"Tukaj vidimo težnjo k temu, da bi bila za osebo in število ‒ recimo za drugo osebo množine ali pa drugo osebo dvojine ‒ pri vseh tipih glagolov ista končnica. Gre za nepoznavanje slovnice, ampak zdi se, da nam končnica -ste nosi informacijo o osebi in številu. In tako menimo, da če jo pri nosi enem korenu, jo tudi pri drugem."