Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.

O parih besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo

Blizuizraznice (s tujko paronimi) so besede oz. besedne zveze, ki so si že na prvi pogled zelo podobne - razlikujejo se samo v eni ali dveh črkah oz. glasovih, njihov pomen pa je lahko soroden ali pa tudi ne. Primerov takšnih parov besed je veliko. V tokratnem KiKsu se skupaj z doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalko na ZRC SAZU, posvečamo trem glagolskim parom blizuzvočnic: opravičiti - upravičiti; osvojiti – usvojiti in strmeti – stremeti.

Opravičiti - upravičiti

Kot pojasnjuje sogovornica, SSKJ navaja, da glagol opravičiti uporabimo, kadar želimo neizpolnjevanje kakšnih obveznosti, zahtev ali kakšno neprimerno ravnanje, vedenje narediti razumljivo, in sicer tako, da zanj tudi navedemo objektivne vzroke. Glagol upravičiti pa po slovarski razlagi pomeni bodisi navesti zadostne razloge za kaj bodisi z ravnanjem ali dosežki dokazati pravico do česa.

Osvojiti - usvojiti

Glagol osvojiti uporabimo v več pomenih. Osvojimo recimo ozemlje, kadar ga spravimo pod svojo oblast, težko dostopen kraj, zlasti ko prvi pridemo vanj. Osvojimo tudi osebo, kadar si pridobimo njeno naklonjenost ali ljubezen. Če imamo v mislih drug pomen, in sicer naučiti se nečesa, priučiti se, tudi doseči nekaj v smislu veščin, uporabimo glagol usvojiti.

Strmeti - stremeti

Glagol strmeti pomeni nepremično gledati, npr. Dolgo je strmela v prazen ekran, glagol stremeti pa pomeni prizadevati si kaj doseči, npr. Trenutno stremimo k čim večji precepljenosti, in se vedno uporablja tudi s predlogom k. Prav ta vezava nam lahko pomaga, ko razmišljamo, kateri glagol je ustrezen.

Eden od razlogov, da pri blizuizraznicah prihaja do napak, je tudi izgovorjava razločevalnih samoglasnikov. V normalnem govoru teh samoglasnikov ne izgovarjamo poudarjalno, ker niso naglašeni - ne rečemo izrecno opravičiti in upravičiti. Ker jih izgovarjamo z manjšo jakostjo in manj natančno artikulacijo, sploh če na to nismo pozorni, je torej tudi to lahko razlog za zamenjave blizuizraznic. In na kakšen način si lahko pomagamo, da bo napak čim manj?

“Ko smo v zadregi, si pomagamo z razlagami iz splošnega slovarja, kakršen je npr. SSKJ. Včasih si je dobro zapomniti kakšne sopomenke: če jih navežemo na glasovno podobo ene od blizuzvočnic, je potem hitreje mogoče razrešiti dilemo. Npr. pri paru upravičiti in opravičiti si za upravičiti zapomnimo, da je sopomenka glagola upravičiti - utemeljiti, argumentirati. Če ga v določeni okoliščini lahko zamenjamo s to sopomenko, potem je zagotovo to prava izbira. In opravičiti - podati opravičilo, navesti razlog,” svetuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik.