Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni KiKs posvečamo umetni inteligenci, za katero lahko z gotovostjo rečemo, da ima vse večji vpliv na naše vsakdanje življenje. Eno od področij, kjer so v zadnjih nekaj letih prav orodja umetne inteligence naredila največji preboj, je prevajalstvo. A čeprav so tako-imenovani strojni prevajalniki, ko govorimo o hitrosti in zmožnosti obdelave podatkov, izjemni, pa kljub temu - vsaj za zdaj - ne morejo nadomestiti sposobnosti razumevanja in strokovnega znanja človeških prevajalcev.
Tokratni KiKs posvečamo umetni inteligenci, za katero lahko z gotovostjo rečemo, da ima vse večji vpliv na naše vsakdanje življenje. Eno od področij, kjer so v zadnjih nekaj letih prav orodja umetne inteligence naredila največji preboj, je prevajalstvo. A čeprav so tako-imenovani strojni prevajalniki, ko govorimo o hitrosti in zmožnosti obdelave podatkov, izjemni, pa kljub temu - vsaj za zdaj - ne morejo nadomestiti sposobnosti razumevanja in strokovnega znanja človeških prevajalcev.
Pridevniški par "tehnični" in "tehniški" imata enako osnovo, se pa razlikujeta v obrazilu. Tudi njun pomen ni povsem prekriven, ampak le delno. V današnjem KiKs-u bomo izpostavili nekaj tovrstnih parov pridevniških besed in njihovo rabo pobliže spoznali. Darja Pograjc je zbrala primere in se odpravila na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU po razlago.
V prejšnji oddaji smo razložili, kaj so t. i. kalki. V grobem lahko rečemo, da kalkiranje deluje kot najbolj osnovni brezplačni spletni prevajalniki. Kalki so torej slepi prevodi brez upoštevanja konteksta drugega jezika. Nekaj primerov smo tako že dali: recimo »imaš to« namesto preprosto »zmoreš« ali »ko pade noč« namesto slovenske ustreznice »ko se znoči«. Tokrat je naš sogovornik prevajalec, katerega prvi jezik je angleščina, šele drugi slovenščina. S kakšnimi kalki se srečuje?
Ali zastrižete z ušesi, ko slišite, da nekdo »naslavlja problematiko«? Gre namreč za tako imenovano kalkiranje oz. dobesedno prevajanje. V tem primeru iz angleščine oz. izraza »to address«. Takšni »slepi« prevodi oz. kalki nastanejo, četudi v slovenščini že obstaja nekaj ustreznic oz. bolj primernih izrazov. Tudi za izraz »imaš to«.
Valuto lahko zapišemo na več načinov: z besedo, tričrkovno valutno oznako ali simbolom. Kako med naštetimi izbrati ustrezen zapis? Kako zapisati besedo evro? S črko »u« ali črko »v«? In kako zapisati simbol za evro – stično, brez presledka ali nestično oz. s presledkom med številko in oznako? Odgovore je poiskala Darja Pograjc.
Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?
V jezikovni rubriki Kiks smo tokrat pod drobnogled vzeli kar same sebe. Posvetili smo se namreč značilnostim medijsko posredovanega govora oziroma, če povemo drugače, katerim smernicam, pravilom in tudi zakonom sledimo govorci na javnem radiu. Kadar govorimo prosto ali v dialogu z nekom, ne govorimo zborno, se pa vsi trudimo, da bi se tej zvrsti čim bolj približali. Pri tem pa, v želji, da bi nas poslušalke in poslušalci čim bolje razumeli, uporabljamo različne jezikovne oziroma fonetične prvine, kot so intonacija, premori in tudi mašila.
V tokratnem Kiksu pred začetkom poletnih počitnic oziroma sezone dopustov preverjamo, kako je s poimenovanjem prebivalcev otokov, tako nam bližnjih, hrvaških, kot tudi tistih bolj oddaljenih oziroma eksotičnih in zato v splošni rabi redkeje uporabljenih. Primeri, kot so "Bračan", "Hvarčan" in "Pažan" nam morda še zvenijo blizu, podobno kot pri drugih zemljepisnih imenih pa tudi pri otokih obstajajo izjeme; bi rekli denimo "Lošinjčan" ali "Lošinjec", "Korzičan" ali "Korzijec"? Če se želimo podrobneje lotiti poimenovanj prebivalcev otokov, moramo najprej poznati osnove slovenskega besedotvorja, pravi Urška Vranjek Ošlak, asistentka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.
Zakaj zimske gume menjamo z letnimi in ne poletnimi gumami? Zakaj smo zimske plašče nekoč menjali z letnimi, danes pa tudi že s poletnimi? Blizuzvočnice so pomensko prekrivne in čeprav je napačna raba oz. izbira redka, je ena od izbir ponavadi primernejša, ustreznejša in izraža boljše poznavanje jezika. Darja Pograjc je v KiKs-u pripravila nekaj primerov, ki že rahlo dišijo po poletju.
V KiKsu je tokrat govor o apelativizaciji oziroma poobčnoimenjenju. Sam izraz se morda sliši zapleten, a primere zagotovo poznamo vsi; gre namreč za pojav, ko lastno ime, največkrat ime blagovne znamke ali izdelka, postane občno ime, s katerim poimenujemo skupino izdelkov s podobnimi lastnostmi. Kalodont, vileda, superge in žiletke - to je le nekaj najbolj pogostih primerov poobčnoimenovanja, ki so nastali zaradi razširjenosti uporabe določenih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin s terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je največ takšnih primerov s področja hrane in pijače ter osebne higiene.
Tudi danes se bomo v rubriki Kiks posvečali slovenskim imenom tujih krajev. Kot je Andreji Gradišar pretekli teden v prvi od dveh oddaj o tej temi povedala dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, imen tujih mest načeloma ne slovenimo. Zakaj potem turški Istanbul vseeno pravilno slovensko imenujemo Carigrad? Odgovor in še nekaj drugih napotkov o uporabi slovenskih imen za tuje kraje dobite v naslednjih minutah.
Med Ljubljano in Monakovim je okvirno 400 kilometrov, do Kelmorajna skoraj dodatnih 600, če pa gremo v Kodanj, pa jih bomo skupaj prevozili kar 1400. Ste prepoznali mesta, o katerih smo govorili? Gre za stara poimenovanja za nemška München in Köln ter danski Kobenhavn. Teh imen danes v Sloveniji praktično ne uporabljamo več, poznamo pa druga »poslovenjena« imena tujih krajev. O njih ter o pravilih, ki določajo, kdaj določeno mesto imenujemo »po slovensko«, kdaj pa ohranjamo izvorno obliko, v današnjem Kiksu.
V današnji epizodi Kratke informativne koristne slovenščine bomo dokončali delo začeto pred tednom dni. Zdaj že vemo, kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo ter kako se tudi v frazemih odražata družbeni kontekst in razvoj. Če bi se želeli izraziti ekspresivno in kritično pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, ali bi rekli, da to "ne pije vode" ali da "ne drži vode"? Bi v zank spoštovanja vzkliknili "klobuk dol" ali "kapo dol"? Ali prihaja do razkoraka med frazemi, ki se "primejo" med ljudmi in normativnim tudi zaradi prevzemanja frazemov iz tujih jezikov? Sogovornica Bojana Leskovca v Kiksu je dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Ko smo v redakciji Kratke informativne koristne slovenščine staknili glave, smo med premlevanjem idej za naše naslednje epizode, izpostavili tudi zadnje čase precej pogosto rabo frazema "to ne pije vode". Torej ko se želi govorec ekspresivno, kritično izraziti in pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, uporabi frazem » da to ne pije vode«. Mar ni vsebinsko bolj smiselno in normativno vzdržno reči » da to ne drži vode«? Zapluli smo v svet frazemov, potem pa hitro ugotovili, da je pot do končnega odgovora dolga in da ta naposled ni tako enoznačen kot smo sprva mislili. Dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bila naša sogovornic. Kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo, in kako se tudi v frazemih odraža družbeni kontekst in razvoj, boste izvedeli v današnjem Kiksu.
»Blizuzvočnice (in hkrati blizuizraznice) lahko pomensko malo zapeljejo« pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ne gre namreč za povsem napačno rabo, ampak za blizuizraznice velja, da so pomensko delno prekrivne. Razliko med besedami "delaven" in "deloven", "namenski" in "namembni", "bívanjski" in "bivalni" smo že razložili. Če ste epizodo zamudili, vabljeni na prvi.rtvslo.si ali med podkaste, kjer jo lahko ponovno poslušate. Darja Pograjc v današnjem KiKs-u omenjenim primerom doda še nekaj novih: "prehranski" in "prehramben", "kmečki" in "kmetijski" ter "ekonomičen" in "ekonomski".
Včeraj je bil po krščanskem izročilu véliki petek, danes je vélika sobota, jutri pa bo velíka noč in nato velikonôčni ponedeljek. Pravilni naglasi so sicer v podobnih besedah za različne namene drugače postavljeni, torej véliki petek in velíka noč. In še nekaj: po pravilih Slovenskega pravopisa moramo imena praznikov pisati z malo začetnico, razen tistih, ki so poimenovani s svojilnim zaimkom iz osebnega lastnega imena. Z veliko začetnico se tako pri nas recimo pišeta dva praznika, in sicer Prešernov dan in Marijino vnebovzetje. Če bi torej velika noč pisali z veliko začetnico, bi naredili napako oz. »kiks«.
V KiKsu se je Darja Pograjc 1. aprila lotila besed, ki "zavajajo". Kljub temu da dvojnice zvenijo podobno, namreč nimajo enakega pomena. Recimo: delaven ali deloven, namenski ali namembni, bivanjski ali bivalni. Kje tiči vzrok za zmedo in kako si lahko pomagamo pri izbiri primernejše besede, razloži prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Današnjemu prazniku, materinskemu dnevu, smo prilagodili tudi našo sobotno rubriko KiKs. V ospredju bodo namreč nekatere jezikovne dileme, povezane z materami, pa tudi z drugimi družinskimi člani. Tako bomo osvežili znanje o prvi ženski sklanjatvi in njenih posebnostih ter razjasnili razliko med maternim in materinim jezikom.
Tokrat o zapolnjevanju zeva. Doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odgovarja na vprašanje, kdaj med dva zaporedna samoglasnika vrinemo črko j. Zakaj zapišemo radio brez j, kljub temu, da ga izgovorimo in se ne ravnamo recimo kot pri olimpijadi, ko je j tako zapisan kot izgovorjen? Kaj pa zapis svojilni pridevnikov Piin, Siin, Tein?
Kakšen je vaš odziv, če na ulici slišite, da nekdo reče »midve greve«? Ali pa »vidive se v petek«? Takšne besedne oblike bodo v ospredju današnjega Kiksa. Andreja Gradišar pa je imela tudi dilemo, ali je bolj pravilno, če reče »midve« ali »medve«. Pri iskanju odgovora ji je pomagala dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katero sta poklepetali tudi o omenjenih »greve, bove, dobive« in dvojini v slovenskem jeziku.
Neveljaven email naslov