V različnih podjetjih po vsej Sloveniji je bilo azbestu neposredno izpostavljenih okoli 6.000, potencialno pa kar 23.000 delavcev. Kljub dobrim zakonskim rešitvam iz leta 2009 pa se azbestni bolniki še vedno srečujejo z veliko težavami. Zveza sindikatov azbestnih bolnikov SABS opozarja, da se bolezni zaradi azbesta ne odkrivajo.

Azbest pa lahko še vedno najdemo na naših prodajnih policah. Pri tem govorimo o izdelkih, kot so tesnila in izolacijski materiali, pa tudi termosteklenice. Azbestne filtre uporabljajo celo na zdravilih in arhivskih vinih. Krizotil pa so našli celo v ženskih vložkih.

Albert je brez vsake zaščite 19 let delal v Salonitovu, v prostorih, nasičenih z azbestnim prahom, ZPIZ pa na odločbo o invalidnosti ni zapisal, da gre za poklicno bolezen. Ko se je pritožil, mu je invalidska komisija odvzela še status invalidnosti, ki mu ga je najprej priznala. Interdisciplinarna komisija, ki jo imenuje minister za zdravje, je Albertu poklicno bolezen sicer priznala, čeprav bi potreboval odločbo ZPIZ-a.

Poklicna azbestna bolezen je bila do konca leta 2011 priznana pri 1.845 osebah. Predsednik Zveze SABS Bojan Goljevšček pravi, da je razlika med deklarativnim zavzemanjem za zdravje in prakso, kjer je denar pogosto pred interesi zdravja.

Zdravniki pogosto ne odkrijejo pravih vzrokov za bolezni, ki jih povzroča azbest. Velikokrat vzroke pripišejo samo kajenju. Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc. dr. Metoda Dodič Fikfak pravi, da vzročnost še raziskujejo: “To je možnost, ki je ne zanikam, da se na terenu ne prepozna pljučnega raka, ki je bil lahko povzročen tudi z azbestom in se ga sploh na komisijo ne pošlje.”

Azbest je še vedno navzoč tudi na naših prodajnih policah, opozarja Metoda Dodič Fikfak. Gre predvsem za tesnila,

izolacijske materiale, uvožene avtomobilske kite, zavorne obloge pri določenih avtomobilih, termosteklenice, celo zdravila, arhivska vina, kjer se je do nedavnega uporabljalo azbestne filtre. Krizotil so našli celo v ženskih vložkih.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje natančnih podatkov o tem, koliko kilometrov azbestnih cevi je še v Sloveniji, nimajo. Azbest naj bi bil navzoč v manj kot polovici cevi.  Metoda Dodič Fikfak navaja podatke, po katerih vzorci naše vode glede azbesta ne ustrezajo strožjemu nemškemu standardu, ustrezajo pa ameriškemu; to je 7 milijonov vlaken na liter vode. Ministrstvo zagotavlja, da je naša voda varna.