Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Suada so pri 15. letih izbrisali iz registra stalnega prebivalstva, medtem ko je živel v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik.
Država, ki bi s svojimi strokovnimi službami morala poskrbeti zanj, saj se ga je mama odrekla, ga torej ni zaščitila pred samo sabo – pred lastno kršitvijo človekovih pravic!
Suad je bil rojen leta 1974 v Bosni in Hercegovini. Njegovo življenje sta poleg izbrisa močno zaznamovali tudi cerebralna paraliza in ujetost v institucije, te pa ga s svojimi zidovi utesnjujejo še danes.
Mama se ga je odrekla
Do izbrisa je Suad imel stalno prebivališče (vsaj uradno) urejeno pri mami, ki je že desetletje živela v Trbovljah, a se ga je odrekla. Topline doma ni spoznal nikoli. Ob izbrisu je bival v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
Medtem ko so odgovorni za izbris, ki tudi po 20 letih še vedno ne odgovarjajo za svoje sramotno dejanje, iz registra stalnega prebivalstva nezakonito brisali tudi otroke in invalide, so pri takrat mladoletnem Suadu očitno zatajile tudi ustrezne socialne službe. Te so vedele za njegov položaj.
“Rekli so ne!”
A je to sploh možno? @Val202 #izbrisani
— Stane(@staneC) February 29, 2012
Suad pripoveduje: “Vseskozi sem opozarjal in prosil naj mi uredijo status. Nič niso naredili, govorili so, da to ni njihova stvar. Rekli so ne!”
A v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine so vedeli, da se je Suadu mama odrekla. A menda naj ne bi imeli pooblastil za to, da bi mu pravočasno uredili status. Pooblastila naj bi imel Center za socialno delo Trbovlje, a tam so nas prijazno poučili, da pravne možnosti za to, da se starši otroku odrekli, sploh ni, obstajajo pa drugi pravni termini – mama bi ga lahko na primer zapustila. Absurdno pojasnilo, ki pa ne pojasnjuje nobenega absurda, ki jih je ob izbrisu doživljal Suad.
Država še danes nima podatkov o tem, koliko ljudi je izbrisala, medtem ko so bivali v njenih ustanovah. Tudi otrok, čeprav je takrat že veljala konvencija o otrokovih pravicah. Suad si je državljanstvo sicer uspel urediti, a šele po več kot 12 letih agonije.
Želi iz institucije!
Suad bi rad končno zaživel neodvisno življenje in zapustil ozke okvire ustanove. Dogovarja se tudi za zaposlitev, a v zavodu ga prepričujejo, da po 37 letih institucionalnega življenja pač ni več sposoben zaživeti po svoje. Zdaj živi v bivanjski skupnosti, skupaj s starejšimi stanovalci s težavami v duševnem zdravju.
Še manj ustrezno pa je bilo desetletje prisilnega življenja v samem osrednjem delu Zavoda, kjer se je skupaj z drugimi stanovalci srečeval še s klavrnimi bivalnimi razmerami. Suad nikoli ni izkusil mladosti.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Suada so pri 15. letih izbrisali iz registra stalnega prebivalstva, medtem ko je živel v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik.
Država, ki bi s svojimi strokovnimi službami morala poskrbeti zanj, saj se ga je mama odrekla, ga torej ni zaščitila pred samo sabo – pred lastno kršitvijo človekovih pravic!
Suad je bil rojen leta 1974 v Bosni in Hercegovini. Njegovo življenje sta poleg izbrisa močno zaznamovali tudi cerebralna paraliza in ujetost v institucije, te pa ga s svojimi zidovi utesnjujejo še danes.
Mama se ga je odrekla
Do izbrisa je Suad imel stalno prebivališče (vsaj uradno) urejeno pri mami, ki je že desetletje živela v Trbovljah, a se ga je odrekla. Topline doma ni spoznal nikoli. Ob izbrisu je bival v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
Medtem ko so odgovorni za izbris, ki tudi po 20 letih še vedno ne odgovarjajo za svoje sramotno dejanje, iz registra stalnega prebivalstva nezakonito brisali tudi otroke in invalide, so pri takrat mladoletnem Suadu očitno zatajile tudi ustrezne socialne službe. Te so vedele za njegov položaj.
“Rekli so ne!”
A je to sploh možno? @Val202 #izbrisani
— Stane(@staneC) February 29, 2012
Suad pripoveduje: “Vseskozi sem opozarjal in prosil naj mi uredijo status. Nič niso naredili, govorili so, da to ni njihova stvar. Rekli so ne!”
A v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine so vedeli, da se je Suadu mama odrekla. A menda naj ne bi imeli pooblastil za to, da bi mu pravočasno uredili status. Pooblastila naj bi imel Center za socialno delo Trbovlje, a tam so nas prijazno poučili, da pravne možnosti za to, da se starši otroku odrekli, sploh ni, obstajajo pa drugi pravni termini – mama bi ga lahko na primer zapustila. Absurdno pojasnilo, ki pa ne pojasnjuje nobenega absurda, ki jih je ob izbrisu doživljal Suad.
Država še danes nima podatkov o tem, koliko ljudi je izbrisala, medtem ko so bivali v njenih ustanovah. Tudi otrok, čeprav je takrat že veljala konvencija o otrokovih pravicah. Suad si je državljanstvo sicer uspel urediti, a šele po več kot 12 letih agonije.
Želi iz institucije!
Suad bi rad končno zaživel neodvisno življenje in zapustil ozke okvire ustanove. Dogovarja se tudi za zaposlitev, a v zavodu ga prepričujejo, da po 37 letih institucionalnega življenja pač ni več sposoben zaživeti po svoje. Zdaj živi v bivanjski skupnosti, skupaj s starejšimi stanovalci s težavami v duševnem zdravju.
Še manj ustrezno pa je bilo desetletje prisilnega življenja v samem osrednjem delu Zavoda, kjer se je skupaj z drugimi stanovalci srečeval še s klavrnimi bivalnimi razmerami. Suad nikoli ni izkusil mladosti.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov