Marija je 34 let delala v Muri. Zaradi alergije na formaldehid in krojaško kredo je izgubila glas, nato pa še delovno mesto. Odločila se je tožiti delodajalca, a zaradi visokih stroškov sodnega postopka, ni zdržala do konca. Tožba jo je stala več kot 6.000 evrov.

Poklicne bolezni v Sloveniji že več kot dve desetletji sistemsko niso priznane. To pa še ne pomeni, da jih ni. Namesto do 30 na leto bi jih morali priznati do 1000. Po ocenah približno 20.000 ljudi v Sloveniji nima priznane poklicne bolezni. Po evropskih ocenah pa pri nas zaradi poklicne bolezni vsako leto umre 730 ljudi.

Bolnika naj bi na pregled napotil delodajalec, ki pa pooblaščenega zdravnika tudi plačuje. Prav tako ne poznamo diferencirane stopnje zavarovanja za delodajalce, pri katerih zboleva več zaposlenih. Delovna mesta se tako ne “zdravijo”, čeprav bi to sicer v zdravstveno blagajno prineslo dolgoročne prihranke.

Specialist medicine dela dr. Tihomir Ratkajec opozarja, da pooblaščeni zdravniki niso zaščiteni pred odvisnostjo od delodajalcev. Steklarna Rogaška je pretrgala pogodbo z njim, ko je začel sumiti, da gre pri zaposlenih za poklicno zastrupitev s svincem. Prepričan je, da je bil tako kaznovan.

Predstojnica Inštituta za medicino dela, prometa in športa doc. dr. Metoda Dodič Fikfak rešitev vidi v delavskih zavarovalnicah. Delo pooblaščenega zdravnika bi moralo biti popolnoma neodvisno − to pomeni, da bi namesto delodajalca pogodbo z njim sklenila zavarovalnica. Podjetja, ki “izdelujejo” bolne, bi tako imela višjo participacijo. “S tem bi dobila razlog, zakaj skrbeti za človeka.”

Predstavnica zavarovancev v ZZZS Lučka Böhm: “Delodajalcem je zdaj vseeno, če bodo ljudje postajali invalidi. Stroške bo pokrila vsa družba, ne delodajalec.”