Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci bomo edini od sosednjih držav praznovali 2. maj, kar je tudi eden izmed argumentov vlade, ki želi državna praznika 2. maj in 2. januar ukiniti. A dejstvo je, da Slovenija ni edina država, ki ima 13 prostih delovnih dni na leto – prav toliko jih imajo tudi Hrvati. Najmanj dela prostih dni imajo recimo Madžari (deset), največ pa Avstrijci in Slovaki (15).
Vodja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič ob tem dodaja, da, ”nekatere države tudi 1. maja ne praznujejo, pa zato ne bomo šli na ta nivo!”
Statistični urad Republike Slovenije je konec aprila postregel s podatkom, da zaposlena oseba v Sloveniji v povprečju zasluži 793 evrov neto na mesec, v povprečju ima 25,5 dni dopusta na leto, upokoji pa se pri povprečni starosti 59 let. Je to preveč ali premalo? Odvisno od tega, koga oziroma katero stran boste vprašali.
Vodja ZSSS Dušan Semolič meni, da Slovenci ”v primerjavi s sosednjimi državami nismo nič posebnega, da bi morali zato na vrat na nos krčiti praznike. Po intenzivnosti in ekstenzivnosti dela smo na samem vrhu. V letu 2011 smo opravili več kot 12 milijonov nadur, kar se odraža tudi na zdravju ljudi.”
Delavec kot strošek
Semolič tudi meni, da ”tisti zakonodajalci, ki zahtevajo ukinitev praznikov, jemljejo delavca kot čisti strošek. Preveč ljudi dela že več kot deset ur na dan, saj se bojijo, da bodo izgubili delo … z ukinitvijo 2. maja ne bodo višje plače, bodo pa višji dobički.”
”V Sloveniji delamo manj kot v drugih državah”
Ravno nasprotno trdi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki pravi, da v Sloveniji delamo manj kot delajo v sosednjih državah. Poleg plačanega dopusta ‘‘imamo enajst dni plačane bolniške, pet dni na leto se izobražujemo in imamo 13 plačanih praznikov, 6, 23 odstotka delovnega časa je odmor za malico, ki je v Sloveniji plačan v sklopu 40-urnega delavnika, kar ni povsod v Evropi. V Sloveniji delamo manj, kot v drugih državah.”
Kaj pravi statistika?
Statistični urad Republike Slovenije je med drugim objavil podatek, da je povprečni delovni teden v 27-ih državah članicah EU-ja leta 2010 trajal 37,5 ure. Povprečni delovni teden slovenskega delovno aktivnega prebivalca pa je trajal manj kot dve uri več od evropskega povprečja. Največ časa so v službi preživeli v Grčiji (42,3 ure na teden), najmanj pa na Nizozemskem, kjer so v povprečju opravili 30,6 ure na teden. Več kot 40 ur v povprečnem tednu so leta 2010 delali le v sedmih državah EU-27.
Razlike obstajajo tudi glede števila dni dopusta, ki pripadajo zaposlenim v EU-ju. Avstrijcem, Dancem, Švedom, Luksemburžanom in Francozom po socialnih sporazumih in zakonih pripada 25 dni plačanega dopusta, vendar imajo v praksi v povprečju največ dopusta Švedi (33 dni) in Danci (30). Na drugi strani smo Slovenci upravičeni do najmanj 20 dni plačanega dopusta na leto.
In koliko bi Slovenija privarčevala, če bi ukinila 2. januar in 2. maj? ”En odstotek delovnega fonda,” pojasni Hribar Milič, ki dodaja, da je lahko vsak odstotek zelo pomemben: ”Odstotek pri davkih in prispevkih in podjetje se bo lahko izkopalo iz krize.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenci bomo edini od sosednjih držav praznovali 2. maj, kar je tudi eden izmed argumentov vlade, ki želi državna praznika 2. maj in 2. januar ukiniti. A dejstvo je, da Slovenija ni edina država, ki ima 13 prostih delovnih dni na leto – prav toliko jih imajo tudi Hrvati. Najmanj dela prostih dni imajo recimo Madžari (deset), največ pa Avstrijci in Slovaki (15).
Vodja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič ob tem dodaja, da, ”nekatere države tudi 1. maja ne praznujejo, pa zato ne bomo šli na ta nivo!”
Statistični urad Republike Slovenije je konec aprila postregel s podatkom, da zaposlena oseba v Sloveniji v povprečju zasluži 793 evrov neto na mesec, v povprečju ima 25,5 dni dopusta na leto, upokoji pa se pri povprečni starosti 59 let. Je to preveč ali premalo? Odvisno od tega, koga oziroma katero stran boste vprašali.
Vodja ZSSS Dušan Semolič meni, da Slovenci ”v primerjavi s sosednjimi državami nismo nič posebnega, da bi morali zato na vrat na nos krčiti praznike. Po intenzivnosti in ekstenzivnosti dela smo na samem vrhu. V letu 2011 smo opravili več kot 12 milijonov nadur, kar se odraža tudi na zdravju ljudi.”
Delavec kot strošek
Semolič tudi meni, da ”tisti zakonodajalci, ki zahtevajo ukinitev praznikov, jemljejo delavca kot čisti strošek. Preveč ljudi dela že več kot deset ur na dan, saj se bojijo, da bodo izgubili delo … z ukinitvijo 2. maja ne bodo višje plače, bodo pa višji dobički.”
”V Sloveniji delamo manj kot v drugih državah”
Ravno nasprotno trdi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki pravi, da v Sloveniji delamo manj kot delajo v sosednjih državah. Poleg plačanega dopusta ‘‘imamo enajst dni plačane bolniške, pet dni na leto se izobražujemo in imamo 13 plačanih praznikov, 6, 23 odstotka delovnega časa je odmor za malico, ki je v Sloveniji plačan v sklopu 40-urnega delavnika, kar ni povsod v Evropi. V Sloveniji delamo manj, kot v drugih državah.”
Kaj pravi statistika?
Statistični urad Republike Slovenije je med drugim objavil podatek, da je povprečni delovni teden v 27-ih državah članicah EU-ja leta 2010 trajal 37,5 ure. Povprečni delovni teden slovenskega delovno aktivnega prebivalca pa je trajal manj kot dve uri več od evropskega povprečja. Največ časa so v službi preživeli v Grčiji (42,3 ure na teden), najmanj pa na Nizozemskem, kjer so v povprečju opravili 30,6 ure na teden. Več kot 40 ur v povprečnem tednu so leta 2010 delali le v sedmih državah EU-27.
Razlike obstajajo tudi glede števila dni dopusta, ki pripadajo zaposlenim v EU-ju. Avstrijcem, Dancem, Švedom, Luksemburžanom in Francozom po socialnih sporazumih in zakonih pripada 25 dni plačanega dopusta, vendar imajo v praksi v povprečju največ dopusta Švedi (33 dni) in Danci (30). Na drugi strani smo Slovenci upravičeni do najmanj 20 dni plačanega dopusta na leto.
In koliko bi Slovenija privarčevala, če bi ukinila 2. januar in 2. maj? ”En odstotek delovnega fonda,” pojasni Hribar Milič, ki dodaja, da je lahko vsak odstotek zelo pomemben: ”Odstotek pri davkih in prispevkih in podjetje se bo lahko izkopalo iz krize.”
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov